Primerjava pokaže, da se število računov v ključnih turističnih destinacijah, izdanih prek davčnih blagajn, in njihova vrednost julija lani, ko so veljali turistični boni, ne razlikujeta bistveno od istovrstnih podatkov julija letos, ko bonov ni bilo več možno unovčevati. V eni od preučevanih destinacij turistični boni niso imeli večjega vpliva.
V hotelih po Sloveniji je bilo prek davčnih blagajn julija lani izdanih 1,392 milijona računov, v letošnjem juliju pa 1,375 milijona. Kumulativni znesek izdanih računov v letošnjem juliju je bil za 3,2 milijona evrov višji in je znašal 86,57 milijona evrov, je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili na Finančni upravi RS (Furs). Podobno velja za počitniške domove in letovišča, ki so pretežno zaprtega tipa. Ti so letos izdali 4474 računov, kar je bilo 568 manj kot v enakem obdobju lani, celoten znesek v višini dobrih 600.000 evrov pa je bil letos za približno 11.000 evrov višji.
Turistične kmetije s sobami, katerih glavna dejavnost je kmetijstvo, so na medletni ravni julija lani izdale 2657 računov, nasprotno od hotelov in počitniških domov pa je bil tudi celoten znesek izdanih računov lani za okoli 110.000 evrov višji kot letos in je znašal 2,25 milijona evrov. Le v planinskih domovih in mladinskih prenočiščih sta se tako število izdanih računov kot celoten znesek izdanih računov prek davčnih blagajn letos povečala: medtem ko je število izdanih računov naraslo za okoli 9500, na 58.578, se je znesek izdanih računov povečal za 263.500 evrov, na 1,07 milijona evrov.
V dejavnosti restavracij in drugih strežb jedi, v katero ne spadajo obrati, ki pripravljajo in strežejo izključno pijačo, je bilo v letošnjem juliju izdanih 8,9 milijona računov, kar je bilo za 385.500 več kot v enakem obdobju lani. Pri tem je celotna vrednost izdanih računov v letošnjem juliju znašala 134,5 milijona evrov, kar je bilo 19,3 milijona evrov več kot julija lani.
Navedeni podatki sicer ne predstavljajo natančnih podatkov vseh turističnih prihodkov v preučevanem obdobju. Kot so poudarili na Fursu, morajo zavezanci ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek davčne blagajne; če pa storitev ni plačana z gotovino, ampak denimo prek transakcijskega računa, jim računov ni treba potrjevati prek davčnih blagajn. Prav tako predmet davčnega potrjevanja niso računi, ki jih sobodajalci izdajo turistom za turistično takso, tudi če je plačana v gotovini.
Gladek prehod
V preteklem letu so prihodki od turizma v ključnih turističnih destinacijah večinoma temeljili na domačih gostih, ki so storitve v precejšnji meri plačevali s turističnimi boni. Sodeč po podatkih, ki smo jih zbrali pri lokalnih turističnih organizacijah, letos prevladujejo tuji gostje. Po pojasnilih Turističnega združenja Portorož je z julijem, ko so prenehali veljati turistični boni, marsikoga skrbelo, kako se bo turistično gospodarstvo brez državne pomoči ponovno postavilo na noge. Toda v občini Piran, ki je sicer »močno vodila po številu unovčenih bonov, je prehod potekal izjemno gladko, predvsem zahvaljujoč številnim tujim gostom, ki so se vrnili takoj, ko je naval domačih gostov nekoliko popustil«. V juliju so imeli 326.792 nočitev, od katerih so jih tujci ustvarili približno dve tretjini, največ Avstrijci, ki so jim sledili Madžari in Nemci. Julija lani so od 342.443 vseh gostov domači ustvarili 60 odstotkov nočitev. To pomeni, da so julija lani, ko so bili v veljavi turistični boni, Slovenci ustvarili skoraj 85 odstotkov oziroma okoli 95.000 več nočitev kot v letošnjem juliju.
V Turizmu Kranjska Gora so povedali, da je bilo v letošnjem juliju 147.426 nočitev, od katerih so jih 112.623 oziroma dobrih 76 odstotkov ustvarili tuji gostje. Teh je bilo največ iz Češke, Nemčije in Madžarske. Bistveno drugačno razmerje med domačimi in tujimi gosti je bilo v Kranjski Gori julija lani, ko je bilo skupno 119.892 nočitev, od katerih so jih 54.681 oziroma 45,6 odstotka ustvarili tuji gostje. Iz teh podatkov je razvidno, da so julija lani domači gostje ustvarili 87,4 odstotka oziroma dobrih 30.000 več nočitev v primerjavi z letošnjim julijem.
Na Bledu so letos veliko večino nočitev ustvarili tuji gostje. Po pojasnilih Turizma Bled jih je od 194.391 nočitev kar 97 odstotkov odpadlo na tuje goste: največ Nemci, zatem Čehi in Nizozemci. Tudi med veljavnostjo turističnih bonov julija lani so od 131.608 nočitev tujci ustvarili 84 odstotkov nočitev. Bled ni bil nikoli počitniška destinacija za domače turiste in tudi ukrepi vlade za blažitev posledic epidemije tega niso bistveno spremenili, so pojasnili v Turizmu Bled. Lani julija so Slovenci na Bledu sicer zabeležili 19.626 nočitev, kar je bilo približno 14.000 nočitev oziroma okoli 3,4-krat več kot v letošnjem letu.
Na račun bonov novi gostje
Po pojasnilih direktorja Turizma Bohinj Klemna Langusa je bilo letos julija 188.074 nočitev, od katerih je bilo dobrih 80 odstotkov tujih. Največ je bilo Čehov, Dancev in Belgijcev. V enakem obdobju lani je bilo v Bohinju 147.221 nočitev, od teh 55,7 odstotka tujih gostov. Iz teh podatkov je razvidno, da so domači gostje julija lani v Bohinju ustvarili 80 odstotkov oziroma približno 29.000 prenočitev več kot v letošnjem juliju.
Kot je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je bilo julija letos v 13 slovenskih termah 330.517 prenočitev, od katerih so jih tujci ustvarili 167.842 oziroma dobrih 50 odstotkov. V primerjavi z letošnjim julijem je bilo julija lani v slovenskih termah okoli osem odstotkov več oziroma skupno 359.037 nočitev. Od slednjih so jih slovenski gostje ustvarili 78 odstotkov oziroma 280.292. To pomeni, da so v termah julija lani domači gostje ustvarili približno 79.000 oziroma približno 28 odstotkov več nočitev kot julija letos. Po besedah Altbauerja so imeli boni lani zagotovo velik vpliv, po ocenah od 30 do 35 odstotkov. »Zelo pomembno je, da smo na račun bonov pridobili nove goste, ki termalnega in zdraviliškega turizma niso poznali, smo jih pa s pestrostjo ponudbe, kakovostjo in prijaznostjo osebja zagotovo prepričali, da so se k nam letos ponovno vrnili,« je dejal Altbauer in dodal, da je iz številk nedvomno razvidno, da so se tuji gostje pričeli vračati, saj sta bili prejšnji dve leti katastrofalni.
