Ljubljanski zastopnici pacientovih pravic Duši Hlade Zore bolniki večkrat potožijo o spreminjanju stopenj nujnosti v bolnišnicah. Osebni zdravnik v teh primerih napotnico pogosto označi s stopnjo »zelo hitro«, ki predvideva obravnavo v roku dveh tednov. V bolnišnici kasneje ocenijo, da se v resnici ne mudi tako zelo, in bolniku na čakalnem seznamu odmerijo slabši položaj. »Pacienti pa se sprašujejo, kako lahko o tem odločajo zdravniki, ki jih sploh niso videli,« je povedala zastopnica pacientovih pravic.
Dogajanje je deloma povezano s pogosto uporabo »zelo hitrih« napotnic. »Prvotno je bila ta stopnja nujnosti zamišljena za resna stanja, na primer za bolnike z rakom. Sčasoma so jo ob zelo dolgih čakalnih dobah v zdravstvu uporabljali vse pogosteje, saj bolnika niso želeli 'zapečatiti' pri koncu vrste. To je bilo nenapisano pravilo, ki ga poznajo bolniki in zdravniki,« je opazila sogovornica. Dogajalo se je tudi, da so bolniki ob podobnih težavah prejemali napotnice z različnimi stopnjami nujnosti, množična uporaba napotnice s stopnjo »zelo hitro« pa je oteževala presojo, pri katerih bolnikih se posebej mudi.
V prihodnje le tri stopnje?
Usmeritve za prihodnji dve leti, ki jih bodo na ministrstvu za zdravje podrobneje predstavili danes, med drugim obetajo spremembe pri stopnjah nujnosti. Stopnje »zelo hitro«, ki je zapovedovala obravnavo bolnika v dveh tednih, ne bo več, je mogoče razbrati iz teh načrtov, pri stopnji nujnosti »hitro« pa bodo dopustni roki skrajšani z dosedanjih treh mesecev na en mesec. Če bodo aktualne napovedi uresničili, bosta ostali še stopnji »redno«, ki za zdaj predvideva obravnavo v pol leta, in »nujno«, pri kateri mora bolnik priti na vrsto takoj oziroma v 24 urah.
Pri stopnji nujnosti »zelo hitro« na prvi pregled nedopustno dolgo čaka skoraj osem od desetih bolnikov, je razvidno iz avgustovskih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri terapevtsko-diagnostičnih postopkih, ki med drugim zajemajo različne operacije, je ta delež več kot polovičen. Daleč predolgo pa je tudi čakanje številnih bolnikov, ki potrebujejo »redno« obravnavo. Pri 379 terapevtsko-diagnostičnih storitvah, ki jih spremljajo na NIJZ, 17 odstotkov bolnikov ob oznaki »redno« čaka več kot dve leti.
Sprememba, ki vrst
še ne bo odpravila
Zmanjšanje števila stopenj nujnosti je po oceni Duše Hlade Zore smiselno, saj bi lahko vodilo v več reda pri njihovem določanju. Opozarja pa, da čakalnih vrst takšna sprememba sama po sebi še ne bo odpravila. »Pacientov bo ostalo toliko, kot jih je bilo. Rešitve bi bilo smiselno iskati tudi v boljši organizaciji,« je ocenila. Spomnimo, da je stopnjo nujnosti »zelo hitro« uvedla vlada Mira Cerarja, v bolnišnicah pa so imeli pri prilagajanju zahtevi po obravnavi v dveh tednih že od začetka obilo težav.
Čakalne dobe bo treba obravnavati večplastno, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. »Eden izmed ukrepov, ki jih načrtujemo na ministrstvu, je priprava protokola za urejanje čakalnih seznamov. V ta namen bo imenovana delovna skupina, v kateri bodo zastopani predstavniki vseh pomembnih udeležencev. Delovna skupina bo protokol pripravila predvidoma do konca letošnjega leta,« so se minuli teden odzvali na naša vprašanja o dodatnih ukrepih za skrajševanje čakalnih vrst. Sprejeti nameravajo tudi ukrepe, ki bodo vodili k večji produktivnosti, večji kakovosti in večji stroškovni učinkovitosti, so našteli, konkretni načrti pa še niso znani.
