Kako je torej Rezar prišel do podatka, s kom je dan pred zaslišanjem govorila nekdanja uslužbenka urada Petra Zakrajšek in prek katere aplikacije na telefonu.
Spomnimo, predsednik preiskovalne komisije je junija na zaslišanju v državnem zboru nekdanjo uslužbenko UPPD Petro Zakrajšek vprašal, ali drži, da si je dan pred zaslišanjem na telefon naložila aplikacijo Telegram, kar je Zakrajškova potrdila. Vprašal jo je tudi, ali je dan prej prek Telegrama komunicirala z nekdanjim direktorjem UPPD Žugljem, kar je prav tako potrdila. Rezarja je zanimalo še, zakaj komunicira preko te aplikacije in kdo ji je predlagal tak način šifrirane komunikacije. Povedala je, da za pogovore uporablja več aplikacij.
Preverjal je tudi, ali je v času, ko je urad vodil Damjan Žugelj, prek aplikacije Signal komunicirala s takratnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem, kar pa je zanikala. Predsednik komisije je želel vedeti še, ali je z Mahničem komunicirala na kakšen drug način, kar je prav tako zanikala. »Ne vem, v čem je zdaj to sporno,« je vprašanja komentirala Petra Zakrajšek.
Kako torej Aleš Rezar ve, da je preko Telegrama Zakrajškova komunicirala z nekdanjim direktorjem Urada za preprečevanje pranja denarja, če seveda predvidevamo, da zoper njiju niso odredili prisluhov.
Od domnevno spornih praks, ko naj bi na uradu nezakonito brskali po bančnih računih državljanov, je minilo že precej časa. Lansko jesen je bil zaključen predkazenski postopek, zgodba se zdaj nadaljuje na sodišču, v priporu ni nihče.
O tem, kakšna je bila vloga Petre Zakrajšek in Damjana Žuglja v okviru svojih funkcij na uradu, bo torej odločalo sodišče in presojalo obremenilne dokaze zoper oba akterja domnevno spornega početja.
»Žvižgači prehitevajo tudi po desni«
Kako torej politiki prihajajo do informacij o tem, s kom kdo komunicira in na kakšen način? To vprašanje smo naslovili na preiskovalno komisijo in poslanca Rezarja osebno: kako so torej prišli do teh informacij, kdo razpolaga s podatki, kdaj si državljani namestimo kakšno aplikacijo na telefon in s kom komuniciramo, če zoper nas niso odrejeni prisluhi? Aleš Rezar nam je odgovoril, da lahko preiskovalne komisije dokazna gradiva in relevantne informacije pridobivajo na različne načine, tudi na podlagi anonimnih virov.
»Ker pa tako pridobljene informacije seveda same po sebi ne morejo in ne smejo biti uporabljene kot neposredni indic, kaj šele dokaz v postopku, jih je seveda treba ustrezno preizkusiti, kar sem kot predsednik komisije tudi storil na sami seji. Pri pridobivanju teh informacij tako ni bilo nobene zlorabe, šlo je zgolj za preverjanje komisiji znanih informacij, ki so ji bile predane prostovoljno, in to ne s strani uradnih institucij, za kar ne ta kot tudi nobena druga preiskovalna komisija nima nikakršnih pooblastil, marveč predvsem zaskrbljenih posameznikov. Komisija je tudi pri tem torej delala, delovala in poslovala v celoti zakonito, v skladu s predpisi. Če si lahko na koncu dovolim svoj komentar, prijavitelji nepravilnosti oziroma žvižgači prehitevajo tudi »po desni«,« pojasnjuje poslanec Rezar.
