V začetku septembra je nemška vlada za šest mesecev uvedla začasni nadzor na notranjih mejah z vsemi sosednjimi državami. Za nadzor so se, kot je tedaj dejala nemška notranja ministrica Nancy Faeser, odločili zaradi grožnje islamskega terorizma, obvladovanja nezakonitih migracij in nevarnosti čezmejnega kriminala.

Po odločitvi Nemčije so nadzore na notranjih mejnih prehodih znova podaljšale še Danska, Francija, Italija, Norveška, Švedska in Avstrija, Nizozemska pa bo nadzor na notranjih mejah z Belgijo in Nemčijo uvedla 9. decembra. Valu podaljševanja nadzorov je sledila tudi Slovenija. Trenutno nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko velja do 21. decembra, nato pa ga bodo, kot je sporočila vlada, podaljšali še za šest mesecev. Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, naj bi šlo za začasni ukrep ob zvišani stopnji ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želijo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem.

Se bližamo koncu schengna?

Nekatere evropske države so bile do odločitve nemške vlade kritične. Poljski premier Donald Tusk je tako denimo dejal, da nemška uvedba nadzora na vseh notranjih mejah pomeni začetek konca delovanja schengenskega območja. Vendar pa, kot meni dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo in prorektor Nove univerze, schengna ne bo konec kar tako: »Schengen je ključni element EU kot območja svobode, varnosti in pravice, kjer je zagotovljen prosti pretok ljudi. Trenutno je režim res prestreljen z začasnimi izjemami precej trajne narave, ki so posledica preteklih in aktualnih kriz ter neustreznega odzivanja nanje, vendar to ne pomeni ukinitve schengna.« Scenarij ukinitve schengna je po njegovih besedah nerealen, ker bi pomenil ogromen politični, ekonomski in pravni udarec za EU. Nemško uvedbo nadzora na notranjih mejah pa razume le kot simbolni poskus jemanja vetra iz jader stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Na vprašanje, zakaj nenadoma vse evropske države uvajajo nadzor na notranjih mejah, odgovarja: »Vzpostavljanje mejnega nadzora na notranjih mejah vedno sproži učinek domin. Ko ga vzpostavi ena država, ga mora – zaradi recipročnosti in ohranjanja suverene enakopravnosti – uvesti še druga, tudi če za to ni nobenega prisiljujočega razloga v javnem interesu.«

Vstop v Sloveniji v pol leta zavrnili 1176 tujcem

Ideja schengna je, da se lahko evropski državljani prosto gibljemo po vseh državah unije, notranji nadzori mej pa to idejo razblinjajo, saj ob potovanju v druge članice znova čakamo na mejnih prehodih. V Nemčiji so predstavniki policije pojasnili, da ne ustavljajo vseh avtomobilov in avtobusov, temveč le tiste, ki se jim zdijo sumljivi. Kako določijo, katera vozila so sumljiva, niso pojasnili, prav tako nam ni uspelo pridobiti podatkov o tem, kako uspešni so pri svojem nadzoru. So nam pa na vprašanja odgovorili iz slovenske policije. Med 1. junijem in 30. novembrom letos so policisti na notranji meji s Hrvaško in Madžarsko vstop zavrnili 1176 tujcem, od tega so zaznali 123 primerov z znaki čezmejnega kriminala.

Po ugotovitvah raziskav pa noben nadzor na notranjih mejah ni opazneje preprečil nezakonitih vstopov v države, kar naj bi bil eden izmed ključnih ciljev uvedbe mejnih nadzorov. Migranti, ki v države vstopajo nezakonito, namreč v te prihajajo po neregularnih poteh, in ne prek mejnih prehodov. »Nadzor na mejnih prehodih po našem mnenju nima neposrednega vpliva na odvračanje iregularnih migracij, saj bi se velika večina tujcev v vsakem primeru obrnila na uradne organe in zaprosila za azil. Če tega ne želijo storiti, pa se mejnim prehodom izognejo,« so pojasnili v Ambasadi Rog. Nadzor na mejnih prehodih ima zato precej večji vpliv na državljane unije oziroma potnike, ki potujejo regularno in morajo na mejah skozi nadzorne postopke. Dr. Avbelj dodaja: »Brez schengna v simbolnem smislu ni enotne EU, v zelo praktičnem ekonomskem smislu pa nadzori na notranjih mejah višajo stroške podjetij in ogrožajo samo bit skupnega trga. Gre torej za kratkoročni politični korak. V prihodnosti gre računati na izboljšave, najprej v smeri krepitve zunanjih meja in postopne odprave nadzora na notranjih mejah ob poudarjeni odgovornosti vseh držav članic in unije za nadzor nezakonitih migracij.« Do takrat ostajajo mejni nadzori nevšečnost za vse prebivalce unije.