Bolnik, ki se je obrnil na urad varuha človekovih pravic, je le dan pred kontrolnim pregledom izvedel, da je njegova napotnica izbrisana. Za novo napotnico se je pri osebni zdravnici dogovoril še isti dan, a je obenem skušal izvedeti, kaj se je zgodilo s prvotno. Na ministrstvu za zdravje so mu pojasnili, da je bila njegova napotnica »zaprta« kot neizkoriščena. Pa tudi, da glede na podatke v sistemu eNaročanje ni prišel na pregled, na katerega je bil naročen pred kontrolnim pregledom. Da to ne drži, je bolnik kasneje dokazal s potrdilom o opravljenem predhodnem pregledu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, so ugotovili pri varuhu človekovih pravic.
Nejasnosti o viru napak
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so uradu varuha pojasnili, da v tem primeru centralni sistem eNaročanje iz lokalnega informacijskega sistema izvajalca ni prejel informacije o opravljeni obravnavi. Naročilo je bilo tako odpovedano, bolnikova napotnica pa zaključena. Na NIJZ so izpostavili tudi, da so za ustrezno zaključevanje terminov odgovorni izvajalci zdravljenj. V UKC Ljubljana so na drugi strani zatrdili, da so opravljeni pregled ustrezno označili. Opazili pa so, da je podatek o opravljenem pregledu viden le v njihovem lokalnem, ne pa tudi v centralnem sistemu. Iz odziva največje bolnišnice je razvidno tudi, da so večkrat zaznali neupravičeno preklicane napotnice. Na tovrstne težave so opozarjali NIJZ in ministrstvo za zdravje, so pojasnila kliničnega centra povzeli pri varuhu. Na NIJZ in na ministrstvu so po drugi strani vztrajali, da sam sistem že deluje, kot bi moral.
»Čeprav naj bi bilo po navedbah NIJZ in ministrstva za zdravje to sicer urejeno, v praksi prihaja do težav, ki jih občutijo pacienti. Dodatno delo zaradi tega pa imajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti,« so opozorili pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini. Od NIJZ in ministrstva tako pričakujejo čimprejšnje odpravljanje težav. Predlagali so tudi sodelovanje z izvajalci zdravljenj, pri katerih se pojavljajo izbrisi napotnic. Na NIJZ in na ministrstvu za zdravje so ob teh ugotovitvah izpostavili vlogo bolnišnice oziroma zunanjih programskih hiš, ki skrbijo za tamkajšnjo informacijsko tehnologijo.
Pri varuhu človekovih pravic so povzeli tudi napovedi ministrstva, da se bo mogoče tovrstnim zapletom v prihodnje izogniti s spremembami, ki jih prinaša bodoči zakon o digitalizaciji zdravstva. Spomnimo, da se je parlamentarna pot prvotne različice tega predloga zaključila oktobra. Da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so takrat ob številnih pomislekih zaključili člani državnozborskega odbora za zdravstvo, na ministrstvu za zdravje pa so obljubili izboljšave. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pred kratkim napovedala pripravo izboljšanega zakonskega predloga, od katerega si obetajo še zmanjšanje neutemeljenega ponavljanja preiskav.
Spremenjena celo vsebina
Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je v zadnjih dveh mesecih naletel na več primerov izginjanja in nepojasnjenih sprememb napotnic. »Napotnice v sistemu preprosto ni več bilo, na neki način je bila izbrisana. Nekatere napotnice pa so bile vsebinsko spremenjene oziroma je bila spremenjena stopnja nujnosti, ne da bi se za takšno spremembo odločili na triaži v bolnišnici. Kako se je to lahko zgodilo, ni vedel nihče,« je opisal dogajanje, na katero so ga opozorili bolniki.
Zastopniki pacientovih pravic o tovrstnih dogodkih obveščajo NIJZ, je pojasnil Sušelj. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da bi na NIJZ dogajanje pri napotnicah temeljito raziskali. »Povratne informacije še ni. Do napake bi lahko prišlo v različnih korakih, a pacientu je treba dati odgovor, kaj se je zgodilo. Pomembno je tudi preprečevanje ponavljanja podobnih napak,« je dejal Sušelj. Takšni primeri ne bi smeli ostajati nerešeni, saj gre za zdravje pacientov, je opozoril.
