Več bodo načeloma plačevali večji porabniki, lastniki sončnih elektrarn, če ne bodo prilagodili navad, predvsem pa veliki industrijski odjemalci in tudi kmetije. Sistem obračunavanja omrežnine, ki predstavlja približno tretjino zneska na položnici za elektriko, so na agenciji za energijo prenovili zato, da bi omrežje zmoglo večje obremenitve zaradi elektrifikacije ogrevanja in prometa. Z drugimi besedami, da bi lahko v omrežje priključili več naprav, kot so sončne elektrarne, toplotne črpalke in polnilnice za električne avtomobile. Novi sistem naj bi namreč odjemalce finančno spodbudil k bolj učinkoviti rabi električne energije s prerazporeditvijo porabe na obdobje dneva, ko je omrežje manj obremenjeno. Poleg tega bo sistem pravičnejši, saj bo vsak plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja. Obseg pobrane omrežnine, ki je glavni vir za naložbe v elektrodistribucijski sistem, pa se bo postopno povečal.
Glavna sprememba je, da se bo omrežnina obračunala po petih časovnih blokih. Tarifne postavke bodo višje, ko bo omrežje bolj obremenjeno, in nižje, ko bo manj obremenjeno.
V posameznem dnevu bodo veljale tri različne tarife, nižja, srednja in višja, hkrati pa se bo tarifa razlikovala glede na sezono. Nižja poletna bo veljala od marca do oktobra, višja zimska pa od novembra do februarja. Tarife se bodo razlikovale tudi glede na to, ali gre za delovni dan ali za dela prost dan. Tarifne postavke so objavljene na spletni strani uro.si. Uporaba omrežja bo tako še naprej najcenejša med 22. in 6. uro, najdražja pa v času visoke obremenitve omrežja med 7. in 14. ter med 16. in 20. uro. V času višje sezone, ko je poraba višja, bo dražja, v nižji sezoni pa cenejša. Prav tako bo omrežnina nižja med vikendi in prazniki.
Druga pomembna sprememba je, da bo cena omrežnine, ki jo sestavljata omrežnina za moč in omrežnina za porabljeno energijo, v večji meri odvisna od moči. V primerjavi z dosedanjo delitvijo stroškov omrežja, ko se v večjem delu obračunavajo glede na preneseno energijo, bo po novem tarifna postavka za moč predstavljala 75 odstotkov obračunane omrežnine.
Dve prehodni leti za spremljanje porabe
Tretja ključna sprememba je razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo dejansko porabo, ki se bo po novem spremljala na 15 minut, določil dogovorjeno obračunsko moč za vsak časovni blok za naslednje leto. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč povišal ali znižal; prilagoditve bodo mogoče mesečno. Toda za preprečevanje špekulativnega zniževanja bo uvedena varovalka – dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena. Prekoračitve v dražjih časovnih blokih bodo tako lahko pomembno povišale stroške omrežnine. Presežna obračunska moč se sicer v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunala; v tem času bomo lahko spremljali svojo porabo in prilagajali svoje navade glede na novi sistem. Bodo pa odjemalci obveščeni, kdaj so dogovorjeno moč presegali. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.
Kako bodo spremembe vplivale na različne odjemalce?
Na agenciji ocenjujejo, da pri gospodinjskih odjemalcih, ki so že zdaj varčni in ki elektriko uporabljajo za običajna opravila v gospodinjstvu, ne bo večjih sprememb, bo pa prilaganje smiselno pri odjemalcih, ki porabijo več elektrike, na primer za ogrevanje ali polnjenje električnih avtomobilov. Takšni lahko pričakujejo, da se jim bo povečala omrežnina za obračunsko moč, še zlasti, če bodo več električne energije porabili v najdražjih časovnih blokih.
Gospodinjstvu s povprečnim mesečnim stroškom elektrike 70 evrov, ki zdaj plačuje sedem kilovatov (kW) moči in letno porabi 4000 kilovatnih ur (kWh) elektrike, se bo ob nespremenjenih navadah letni strošek omrežnine celo za nekaj odstotkov znižal. Ta strošek bo nižji tudi pri odjemalcih, ki se ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, na primer med 7000 in 9000 kWh, nimajo pa sončne elektrarne. Čeprav se jim bo omrežnina za obračunsko moč povečala, pa se jim bo omrežnina za energijo znižala.
Lastniki sončnih elektrarn bodo plačali več
Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnih neto meritev (letno izravnavo oddaje in prejema elektrike iz omrežja) in se ogrevajo s toplotno črpalko, v primeru, da bodo proizvedli več energije, kot je bodo prevzeli iz omrežja, še naprej ne bodo plačevali za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Plačali bodo sicer več omrežnine za obračunsko moč, a bodo lahko s prilagoditvijo porabe dogovorjeno moč znižali. Gospodinjstvo, ki letno porabi približno 9000 kWh, bi letno plačalo približno 100 evrov več. Do razlike bo prišlo zato, ker pozimi zaradi sheme letnega obračuna energije ti odjemalci bolj obremenjujejo omrežje, vendar so doslej plačevali nižje obračunske moči, kot so jih dejansko dosegali. Novi sistem omrežnine je namenjen prav stimuliranju takšnih odjemalcev, da s prerazporejanjem porabe manj obremenjujejo omrežje in si tako znižajo stroške.
Za industrijske odjemalce zvišanje največje
Mali poslovni odjemalci bodo v glavnem plačevali nekoliko nižjo omrežnino kot zdaj. Bo pa ta višja pri tistih na srednji napetosti. Največje povišanje lahko pričakujejo večji, energetsko bolj potratni industrijski odjemalci. V primeru, ki ga navaja agencija, s ceno zakupljene električne energije 167 evrov za MWh za 117 odstotkov. Na agenciji pravijo, da je oziroma bo še naprej pri teh odjemalcih delež omrežnine v končnem znesku najnižji (med štirimi in petimi odstotki), kar naj ne bi imelo bistvenega vpliva na poslovanje podjetja. Do povišanja so kritični na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so že napovedali, da bodo preučili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito podjetij. Kritični so tudi v kmetijstvu, kjer so odvisni od vsakodnevnih ponavljajočih se dogodkov, kot so denimo krmljenje in molža, ki jih ne morejo časovno prilagajati.
