Obrambni strokovnjaki pravijo, da je vojna v Ukrajini med drugim razkrila pomanjkljive zmogljivosti ruske proizvodnje orožja oziroma streliva, tudi vrhunskih ostrostrelskih nabojev, kar se kaže v cvetočem črnem trgu zahodnega streliva. Politico je v članku z naslovom Kako ameriško ostrostrelno strelivo konča v ruskih puškah? na začetku tedna poročal, da kljub številnim sankcijam zoper Rusijo v državo prihaja orožje in strelivo iz ZDA pa tudi Evropske unije, sledi pa glede na poročanje bruseljskega medija vodijo celo v Slovenijo. Dokumenti, ki jih je pridobil bruseljski medij, kažejo, da sta ruski podjetji Promtehnologija in Tetis pridobili na stotisoče nabojev ameriškega proizvajalca Hornady. Steve Hornady, izvršni direktor podjetja, je zanikal prodajo streliva Rusiji med vojno.

Podjetje Promtehnologija naj bi med drugim od oktobra izdalo štiri naročila, ki obsegajo pošiljko 460.000 enot, opisanih kot »lovski naboji orsis«. Večina streliva je tipa.338 lapua magnum, v dokumentih pa je po poročanju Politica kot dobavitelj navedeno slovensko podjetje Valerian. Gre za visoko zmogljivo strelivo dolgega dosega. Razvile so ga zahodne vojske v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, uporabljali pa so ga ostrostrelci v Iraku in Afganistanu. Omenjeno slovensko podjetje je lani v drugi polovici februarja, malo pred začetkom ruske invazije v Ukrajini, s 7500 evri kapitala ustanovil Gašper Heybal, ki je pred tem delal za ameriško podjetje vojaške opreme Voodoo Tactical.

Pristojni slovenski organi sprožili postopke

Heybal je novinarjem Politica zanikal, da bi njegovo podjetje pošiljalo strelivo v Rusijo. »Ne prodajamo nobenega strelnega orožja ali streliva, poleg tega pa za Rusijo velja embargo,« je dejal po telefonu. Pozneje po elektronski pošti pa še dodal: »Prvič, ne vemo in ne razumemo, kako se je lahko ime podjetja sploh pojavilo na dokumentih. In drugič, Valerian ni naveden kot dobavitelj, pač pa kot proizvajalec, kar pa ni mogoče, saj ne proizvajamo streliva. Nas pa veseli, da ste nas na to opozorili, da lahko ugotovimo, kaj se dogaja.«

Politico pri tem navaja tudi besede neimenovanega slovenskega diplomata, ki je mediju povedal, da podjetje Valerian nikoli ni zaprosilo za dovoljenje za izvoz orožja ali streliva v Rusijo, je pa »posamezne dele« pošiljalo v Kirgizistan. Ta srednjeazijska država je poleg na primer Kazahstana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana ena tistih, ki jih EU sumi, da Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam. »Zadevno podjetje ni nikoli zaprosilo za dovoljenje za uvoz ali izvoz orožja oziroma streliva. Glede na analizo izvoznih carinskih deklaracij to podjetje ni neposredno izvažalo v Rusko federacijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji so že sprožili ustrezne postopke za ugotavljanje dejstev v zvezi z omenjeno družbo,« pa so včeraj sporočili s slovenskega ministrstva za obrambo. Več glede sproženih postopkov zaenkrat ni znanega.

Evropska unija je sicer prve omejevalne ukrepe zaradi delovanja Ruske federacije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, uvedla leta 2014, zaradi razmer v Belorusiji pa leta 2006. Leta 2022 so bili uvedeni obsežni dodatni omejevalni ukrepi zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini. Za izvajanje omejevalnih ukrepov je skladno z nacionalnimi predpisi pristojnih več organov. S Finančne uprave Republike Slovenije so sporočili, da so letos zavrnili en uvoz iz Rusije (deli za merilne inštrumente) in pet izvozov v Rusijo (deli za gospodinjske aparate, filtri za čiščenje zraka, deli peskalnega stroja). »Skupno pa je bilo od začetka vojne v Ukrajini na podlagi omejevalnih ukrepov, povezanih z vojno v Ukrajini, preverjenih več kot 6500 pošiljk, zavrnjenih pa 29 pošiljk, ker so vsebovale različno blago, podvrženo omejevalnim ukrepom.«