»Vzemimo za hipotetičen primer 100 let staro stanovanjsko hišo, ki je bila uničena v avgustovskih poplavah. Materialna škoda, dejanska vrednost te hiše, je 30.000 evrov. Ta vsota je bila vnesena v sistem Ajda, kjer smo beležili neposredno škodo po avgustovskih poplavah. Po naši metodologiji pa je treba upoštevati tudi vse vidike posledic naravne nesreče, zato smo k materialni škodi prišteli še stroške rušitve objekta. In če gre za poplavno ogroženo območje, smo upoštevali še stroške gradnje na drugi lokaciji, za kar je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Pri izračunu stroškov izgradnje novega objekta smo upoštevali ceno 1500 evrov za kvadratni meter. Dodali smo še stroške priklopa na komunalno infrastrukturo, urejanja okolice in tako naprej.«

Tako je minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek razložil večkraten razkorak med podatki o višini škode, povzročene v avgustovski poplavni ujmi, s katerimi operira vlada Roberta Goloba. Spomnimo: vlada je sporočila, da je bilo v aplikacijo Ajda vneseno za 2,5 milijarde evrov neposredne materialne škode; več kot polovico zneska so obsegale škode na vodotokih. Sočasno je premier Golob sporočal bistveno višje zneske ocenjene škode; v zadnjem mesecu se je ta s pet milijard najprej povzpela na sedem, nazadnje na 9,993 milijarde evrov.

Kaj vsebuje vladni izračun?

Ta ocena ne obsega zgolj skupne neposredne materialne škode naravne nesreče, temveč tudi posledice za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Skoraj 10-milijardni znesek so izračunali po mednarodni metodologiji PDNA, ki omogoča poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov vzpostavitve normalnega stanja.

Na ministrstvu za kohezijo so že na ciljni ravnini pri pripravi vloge za solidarnostni sklad EU, iz katerega si Slovenija obeta okoli 400 milijonov evrov pomoči. Tolikšen znesek je med obiskom Slovenije omenjala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Vlogo morajo oddati najkasneje 27. oktobra. »Rok bomo zagotovo ujeli,« je optimističen Jevšek, »evropska komisija bo nato imela šest tednov časa, da jo pregleda in odloči, ali je ustrezna oziroma neustrezna. Komisijo bom seveda prosil, da to stori čim prej. Če bo ocenila, da je vloga ustrezna, bo Slovenija nemudoma zaprosila za izplačilo avansa, ki lahko znaša do 100 milijonov evrov in bo izplačan že letos. V prihodnjem letu si obetamo do 300 milijonov evrov.«

Zakaj je Hrvaška dobila
občutno večjo pomoč?

V vlogi bo torej Slovenija prijavila 9,9 milijarde evrov škode. Po isti metodologiji je Hrvaška prijavila za dobrih 16,6 milijarde evrov škode, nastale po potresih 22. marca 2020 v Zagrebu in 29. decembra 2020 v Petrinji. Iz solidarnostnega sklada so zatem prejeli skupaj 1,03 milijarde evrov. Zakaj Slovenija računa na nižjo finančno pomoč EU?

Premier Golob je s tem v zvezi opozoril, da je višina izplačila iz sklada tudi politična odločitev. Na prejeti znesek vpliva še okoliščina, da je bilo letos že več katastrofalnih škodnih dogodkov, vloge pa se vrstijo v kronološkem vrstnem redu. Prednost imata Turčija, ki jo je februarja stresel potres, in Italija, kjer so bile maja poplave v Emiliji - Romanji. Po Sloveniji bo škodo prijavila poplavljena Grčija. »V evropskem parlamentu se že vrstijo pobude, da bi se sredstva solidarnostnega sklada v naslednjem proračunu povečala,« je povedal Jevšek.

Zakaj trdimo, da je bilo pod vodo 83 odstotkov države?

Opozicija je vladi namenila kritike, da so njene ocene prenapihnjene; to je v državnem zboru med drugim trdil poslanec Jernej Vrtovec (NSi). Pojasnila ministra Jevška očitkov niso utišala. Zakaj ne? V skladu s formulo solidarnostnega sklada bi Sloveniji pripadlo vsaj 400 milijonov evrov pomoči, pod pogojem, da bi škoda na javnem premoženju po uporabljeni metodologiji znašala vsaj 6,5 milijarde evrov. Sloveniji bo s tem, ko bo to škodo ovrednotila na 7,9 milijarde evrov (dodatni dve milijardi se nanašata na škodo in njene posledice na zasebni lastnini), uspelo preseči ta prag.

Oškodovanje Slovenije daje prenapihnjen vtis tudi zaradi ocene površine prizadetih območij. V vlogi Slovenije bo navedeno, da so poplave prizadele 17.203 kvadratnih kilometrov površine države, kar je dobrih 83 odstotkov njenega celotnega teritorija. »Prizadeto« površino so na vladi izračunali tako, da so preprosto sešteli površino občin, v katerih je ujma povzročila škodo. »Neko mero smo morali izbrati in mi smo izbrali občine,« je pojasnila Andreja Katič, vodja medresorske delovne skupine za pripravo vloge za solidarnostni sklad EU. V vlogi bodo navedli 183 občin izmed skupno 212, močno prizadete so 104 občine.