Minuli teden so si skrb vzbujajoče novice sledile druga za drugo. V torek je afriški center za preprečevanje in obvladovanje bolezni razglasil izredne razmere, dan zatem je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. Nato so v četrtek švedski zdravstveni organi sporočili, da so potrdili prvi primer okužbe z novo, domnevno bolj virulentno različico opičjih koz oziroma mpox zunaj Afrike. Okužbo so diagnosticirali osebi, ki je poiskala zdravstveno oskrbo v Stockholmu in se je v državo vrnila iz Afrike.

V Sloveniji še niso zaznali okužbe z novo različico virusa, je včeraj sporočila infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Zadnji primer okužbe je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zabeležil 20. septembra 2022, ko je po svetu krožila manj virulentna različico virusa. Pomembno je, da je javnost seznanjena s tveganji in možnostmi okužbe, izpostavlja NIJZ in dodaja, da je tveganje za okužbo z virusom opičjih koz v Sloveniji nizko.

Dnevnik v nadaljevanju odgovarja na nekatera najpomembnejša vprašanja v zvezi s trenutnim izbruhom opičjih koz, ki se je konec lanskega leta začel v nekem baru v Demokratični republiki Kongo in potrjeno okužil že več kot 14.000 ljudi.

1.Kaj pomeni razglasitev javnozdravstvene krize globalnih razsežnosti?

Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ima predvsem simboličen učinek. Na tak način želi spodbuditi države k večji pazljivosti in pospešitvi dostopa do testiranja, cepiv in terapevtskih zdravil na prizadetih območjih ter k zagonu kampanj za zmanjšanje stigme zaradi okužbe z virusom. Izredne razmere zaradi opičjih koz je nazadnje razglasila julija 2022, ko je v številnih državah zraslo število obolelih.

2. Kaj so opičje koze (mpox)?

Virus opičjih koz je bližnji sorodnik povzročitelja črnih koz, vendar je manj smrtonosen in manj prenosljiv. Patogen je bil prvič odkrit pri opicah leta 1958 (od tod tudi ime), SZO ga je leta 2022 spremenila v mpox. Organizacija namreč ne želi poimenovati bolezni po živalih ali državah, v katerih so bile odkrite, zato da bi preprečila diskriminacijo. Prvi primer okužbe človeka je bil registriran leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Širjenje okužb med ljudmi je bilo desetletja omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 se je bolezen prvič začela hitro širiti po vsem svetu, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

3.Kako se prenaša bolezen?

Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku. Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev, in prek stika s kožnimi ranami okuženega ali materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo. Možen je tudi prenos s spolnim odnosom.

4.Kako poteka bolezen?

Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Bolezen se sprva kaže s simptomi, ki so podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke, pozneje pa se lahko pojavijo izpuščaji z mehurji, pogosto najprej na obrazu, nato se razširijo na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno od 6 do 16 dni, lahko tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna. Posledica prebolele bolezni utegnejo biti brazgotine, redko slepota.

5.Ali obstaja cepivo?

Da. Proti opičjim kozam je mogoče uporabiti dve cepivi: cepivo proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, in cepivo, ki je registrirano za preprečevanje opičjih in črnih koz. V Sloveniji je proti mpoxu na voljo približno 2000 odmerkov cepiva jynneos, ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več. Cepljenje splošnega prebivalstva ni potrebno. NIJZ priporoča cepljenje osebam, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, še zlasti če imajo večje tveganje za zaplete, in zdravstvenim oziroma laboratorijskim delavcem, ki so bili izpostavljeni virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.

6.Kakšne so trenutne epidemiološke razmere?

Demokratična republika Kongo (DR Kongo) doživlja najhujši izbruh z več kot 14.000 prijavljenimi okužbami in 524 smrtmi od začetka leta. To je 160-odstotno povečanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Več kot 70 odstotkov potrjenih okužb in več kot 85 odstotkov smrti je med mlajšimi od 15 let. Dejansko število okuženih je bržkone bistveno višje, saj sta dostop do zdravstvenih ustanov in testiranje v DR Kongo zelo omejena. O okužbah poročajo tudi v Burundiju, Keniji, Ruandi in Ugandi, sosednjih državah DR Kongo, kjer primerov prej ni bilo.

7.Kaj vemo o različici virusa mpox, ki je povzročila aktualen izbruh?

Sekvencirana mutacija virusa je dobila oznako lb. Zdravniki v DR Kongo poročajo o približno petodstotni stopnji smrtnosti pri odraslih in desetodstotni pri otrocih, pa tudi o visoki stopnji spontanih splavov med nosečnicami. Študij, ki bi potrdile ali ovrgle te ocene, ni. »Težko je te podatke prenesti v zahodni svet, kjer sta osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in pa tudi zdravstvena oskrba bistveno drugačna, tako da je verjetno smrtnost v našem okolju bistveno nižja kot v Afriki,« poudarja infektologinja Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Po mnenju lokalnih strokovnjakov je podtip Ib verjetno bolj nalezljiv kot prejšnje različice in povzroča težji potek bolezni, je dejal Dimie Ogoina, nigerijski specialist za nalezljive bolezni na Univerzi Niger Delta. »Zelo nas skrbi dejstvo, da se različica Ib prenaša tudi s spolnim stikom. V najslabšem primeru bo to postala nekakšna nova epidemija HIV,« je v pogovoru za Spiegel Online opozoril Ngashi Ngongo, vodja izvršnega urada Afriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni.

»Po mojem mnenju trenutno ni mogoče podati zanesljive znanstvene izjave o tem, ali je Ib 'bolj smrtonosna' različica,« je dejal Roman Wölfel z Inštituta za mikrobiologijo nemškega Bundeswehra. Wölfel tudi še ne prepoznava znanstvenih podlag morebitne večje kužnosti. »Od globalnega izbruha mpoxa leta 2022 vemo, kako hitro se lahko širi s spolnim stikom. Vendar to ne pomeni nujno, da je virus postal bolj prenosljiv,« je opozoril.

8.Kako se je razpletel zadnji večji izbruh opičjih koz?

Redka bolezen, ki je le izjemoma smrtonosna in je endemična v tropskih gozdnatih predelih v centralni in zahodni Afriki, se je začela maja 2022 nenadoma širiti s človeka na človeka v Združenem kraljestvu, po Evropi in Severni Ameriki. Izbruh je prizadel zlasti skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Svetovna zdravstvena organizacija je julija istega leta razglasila izredne razmere na področju javnega zdravja. Odpravili so jih maja 2023 po približno 90.000 okužbah 140 smrtih. Po podatkih NIJZ smo od prvega primera 18. maja 2022 do zadnjega 20. septembra 2022 v Sloveniji našteli 47 primerov okužb z virusom mpox. Smrtnega primera ni bilo.