Po že tretjem razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila za zdravila na recept dr. Aljoša Feldin, čigar mentor pri doktorski disertaciji je bil Nobelov nagrajenec, predlaga izvedbo javne dražbe, s čimer imamo v Sloveniji že izkušnje.
Državna revizijska komisija (DKOM) je avgusta že tretjič razveljavila postopek oddaje javnega naročila za zdravila na recept, ki ga je marca za 14 lekarniških zavodov objavila Lekarniška zbornica Slovenije (LZS). Ta je pred dnevi opozorila, da bi lekarne lahko ostale brez zdravil, in pozvala k takojšnjemu urejanju zakonodaje za nabavo.
Po ocenah neodvisnega analitika in svetovalca dr. Aljoše Feldina, diplomanta matematične fizike, čigar mentor pri doktorski disertaciji iz ekonomskih ved na Univerzi v Pittsburghu v ZDA je bil Nobelov nagrajenec za ekonomijo Alvin E. Roth, bi bilo upoštevaje odločbo DKOM ob ponovitvi razpisa smiselno pričakovati, da se razpis razdeli na 14 lekarniških zavodov, vendar pa, da se izpelje znotraj enega, skupnega postopka. Prepričan je, da bi se bilo treba nakupa zdravil lotiti na povsem drugačen način kot doslej – z javno dražbo.
Podobne avkcije, kot jo za nabavo zdravil predlaga Aljoša Feldin, v Sloveniji že poznamo, denimo na področju frekvenc za mobilne elektronske komunikacije. »Zadnja javna dražba, ki jo je pripravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, je trajala nekaj dni in je obsegala okoli 40 krogov prilagajanja ponudb. Zasnovana je bila tako, da je bilo težko sklepati, kdo od sodelujočih je kdo,« je dejal Feldin in poudaril, da imamo očitno v Sloveniji prakso, ki se je dobro obnesla. »Na razpisu za mobilne frekvence namreč nihče ni bil zelo zadovoljen, hkrati pa zelo razočaran, kar je navadno dober znak.«
Po pojasnilih Feldina po veljavni klasifikaciji obstaja 14 skupin zdravil, od katerih vsaka predstavlja svoj sklop. Za vsakega od teh je želela Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) dobiti dva ponudnika, tako da bi eden dobil 60 odstotkov vrednosti dobav skozi leto, drugi pa 40 odstotkov. S tem je bil razpis razdeljen na 28 sklopov. Obstajajo pa še zdravila, za katera imajo posamezni ponudniki ekskluzivne pravice za prodajo. To pomeni, da za ta zdravila ni možno zagotoviti dveh ponudnikov. K temu je treba prišteti še interventni uvoz in tako dobimo sedem dodatnih sklopov zdravil, je dejal Feldin.
V okviru LZS se je 14 lekarniških zavodov združilo pri iskanju ponudnikov za 35 sklopov zdravil. »Smiselno je, da LZS kot agregator vsega povpraševanja pridobi čim večjo monopsonsko moč edinega kupca (nabavni monopol, op. ur.) in zaradi velikosti naročila ponudnike spodbudi, da ponudijo čim višje popuste,« je dejal Feldin. Toda pri takšni izvedbi naročila se lahko pojavi kar nekaj težav. »Eden ključnih očitkov Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) k razpisu je bil, da obstaja velika verjetnost, da bi bili manjši ponudniki izločeni,« je dejal Feldin.
Če bi se razpis razdelil na posamezna zdravila, kot je predlagala AVK, je nadaljeval Feldin, bi prišlo do več težav. Po razpoložljivih podatkih obstaja približno 3000 zdravil, ki sodijo v razpis nabave zdravil. Ob tem se vsako zdravilo na razpisu pojavi dvakrat. »Oddati moraš ponudbo za primer, da si najugodnejši, denimo s popustom petih odstotkov na regulirano ceno, in za primer, da si drugi najugodnejši ponudnik, recimo s popustom 4,5 odstotka. Tako mora vsak ponudnik razmišljati o dveh različnih popustih: če dobi 60 odstotkov in če dobi 40 odstotkov trga, kar za 3000 zdravil pomeni potencialno 6000 različnih popustov. In če upoštevamo 14 sklopov iz veljavne klasifikacije zdravil, pridemo do 84.000 popustov, ki se jih mora določiti,« je pojasnil Feldin in poudaril, da bi bil to tako za ponudnike kot za naročnika zelo zahteven projekt.
Povratne informacije
Kar zadeva geografsko razdelitev razpisanih sklopov zdravil, so na DKOM pritrdili AVK. »Slednji je zavzel stališče, da lahko obstaja več ponudnikov, ki bi lahko v posamezni regiji dobavljali celoten sklop zdravil, istočasno pa zaradi oblikovanja razpisnih pogojev z zahtevo dobav po vsej državi na razpisu ne bi mogli sodelovati. Nasprotni argument LZS je bil, da bi v primeru združevanja lekarniških zavodov lahko izposlovali višje popuste. Dodaten argument je bil, da bi bili po regijah dani različni popusti, kar bi vodilo v razlikovanje med uporabniki zdravil v Sloveniji. DKOM je odločila, da argument o potencialno višjih popustih sicer drži, vseeno pa bi bilo razpis smiselno razdeliti po regijah – posameznih zavodih in vzpostaviti več konkurence. Iz tega razloga je bil javni razpis razveljavljen,« je povedal Ferdin.
Kot že omenjeno, imamo v izvoru 35 sklopov zdravil, od katerih je 28 takšnih, pri katerih bomo imeli konkurenco. »Če se bodo v ponovljenem razpisu ti sklopi razbili na 14 naročnikov, to pomeni, da bodo ponudniki morali ponuditi 392 popustov za 14 sklopov zdravil. Ravno zaradi tolikšnega števila med seboj odvisnih popustov me je zadeva začela zanimati,« je dejal Feldin. Ponudniki bodo namreč imeli težavo, koliko popusta ponuditi za določen sklop in določen javni lekarniški zavod, če ne bodo vedeli, v koliko zavodih bodo za ta sklop izbrani. »To seveda določa njihovo pripravljenost dati določen popust, odvisno pa je tudi od pogajalske moči proti njihovim dobaviteljem. Ponudniki sicer poznajo trg zdravil, razpolagajo z določenimi informacijami o konkurentih, ne pa z vsemi. To pomeni, da je težko pričakovati, da bodo za takšno število vrednosti popustov, ki bi jih morali določiti, te lahko postavili res optimalno, saj naj bi ob tem poleg vsega poskušali razmišljati tudi o možnih ponudbah konkurentov,« je opozoril Feldin.
Če obstaja možnost posredovanja določenih povratnih informacij o tem, kakšni popusti so v nekem sklopu za neki zavod trenutno ponujeni in kakšno je stanje za vse sklope po zavodih, se lahko izkaže, da bi bil posamezni ponudnik pripravljen kak ponujeni popust popraviti navzgor. »Opraviti imamo s tipično težavo v tovrstnih razdelitvenih mehanizmih, kjer je vrednost dveh izdelkov skupaj različna, običajno višja od vsote vrednosti teh dveh izdelkov, če ju ne pridobimo skupaj v paru. Primerna rešitev takih informacijskih zagat pri iskanju optimalne razdelitve, ko je v igri več enot proizvoda, v obravnavanem primeru dobav zdravil v različnih sklopih in različnim lekarniškim zavodom, bi bila dražba,« je prepričan Feldin.
Kako do optimalnega rezultata
Če bi želeli priti do optimalnega rezultata, bi morali dati ponudnikom možnost videti, kakšni so ponujeni popusti za posamezni sklop, kdo je za posamezni lekarniški zavod v posameznem krogu ponudil najvišji popust. Na primer: če je nekdo v enem lekarniškem zavodu predrag, v dveh drugih pa najugodnejši, bi lahko tudi v prvem ponudil nekoliko boljše pogoje, sploh če bi videl, da mu v drugih dveh dobro kaže. »Pri tem bi bilo treba domisliti smiseln algoritem, ki bi vključeval zagotovilo, da so vsi pogoji naročnikov v vsakem krogu izpolnjeni, kaj se iz kroga v krog dogaja, kako se bodo informacije iz posameznega kroga ponudnikom podajale, tako da se njihove identitete seveda ne bi razkrivale, ter smiselno pravilo o tem, kdaj se dražba lahko ustavi oziroma zaključi,« je dejal Feldin. Pretok informacij iz enega v drugega med posameznimi krogi bi omogočil, da bi bili ponudniki bolje seznanjeni s tem, kaj se dogaja, kar bi pomenilo optimalno dražitev ponudb. »Pomembno bi bilo zagotoviti, da se med sabo ne morejo dogovarjati, kar pomeni, da bi bilo smiselno izvesti nekaj krogov v istem dnevu, v ne prevelikih časovnih razmikih,« je pojasnil Feldin.
Ob sodelovanju le dveh ponudnikov na razpisu bi ob kakršnih koli posredovanih povratnih informacijah oba točno vedela, kdo je na drugi strani in, kolikor dopuščajo informacije, kakšna je njegova strategija. »Še vedno bi sicer obstajal motivacijski dejavnik, da lahko eden dobi 60- ali pa le 40-odstotni delež naročila, kar že zniža motivacijo za potencialno dogovarjanje med njima. V primeru, da bi imeli še tretjega ponudnika, pa bi se identiteta ponudnikov lahko učinkovito skrila, tako da bi ti težko ugotavljali, kdo stoji za katero od trenutnih ponudb, kar bi zelo otežilo potencialno dogovarjanje med njimi,« je dodal Feldin, ki ima dvajsetletne akademske izkušnje z Univerze v Ljubljani, s katero še vedno sodeluje.
Da lekarne zdravila naročajo mimo predpisanih postopkov, je lani ugotavljalo računsko sodišče, ki je pod drobnogled vzelo dogajanje v treh lekarnah v letu 2020. Zaradi nespoštovanja zakonodaje je sicer v prekrškovnih postopkih 21 od 24 javnih lekarniških zavodov, je pred dnevi opozorila LZS.
