Z neutemeljenim izgovarjanjem na nujnost in pomanjkanje časa za izvedbo javnega razpisa je direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek avgusta lani s pogodbenima partnerjema sklenil pogodbo o zagotavljanju delovanja klicnega centra za obveščanje oseb, ki so bile v tveganem stiku z okuženim z virusom sars-cov-2. Pogodbena vrednost: več kot 2,3 milijona evrov. Dnevnik je preveril, ali klicni center NIJZ še deluje. In če deluje, koga kliče in o čem ga obvešča.
Vlada Janeza Janše je 18. februarja odpravila ali zrahljala večino omejevalnih ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19. V skladu s predlogom epidemiologov NIJZ je ukinila karanteno ob tveganem stiku z okuženim s koronavirusom. Prav tako je ustavila epidemiološko iskanje in obveščanje tveganih stikov. V klicnem centru so nemudoma odložili slušalke. »Podjetje City Connect je z 18. februarjem 2022 prenehalo izvajati klicne storitve. Drugih storitev od takrat ne opravlja,« je Dnevniku odgovoril NIJZ.
V javnost so februarja pricurljale napovedi, da naj bi klicni center do izteka šestmesečne pogodbe sodeloval pri obveščanju ljudi, ki čakajo na zdravstveni pregled ali poseg, in tako pomagal skrajševati čakalne dobe.
»Klicni center, ki je opravljal epidemiološko poizvedovanje, ni opravljal storitev, ki se nanašajo na področje skrajševanja čakalnih dob,« zdaj pojasnjuje NIJZ. »Glede delovanja klicnih centrov za izvajanje nacionalnega razpisa 2021/2022 odločitve sprejema ministrstvo za zdravje in je odvisno od odločitve o nadaljevanju izvajanja razpisa.«
Zaustavitev sledenja
ni ustavila izplačil NIJZ
Predčasno prenehanje telefonskega obveščanja ljudi, ki so se morebiti okužili s koronavirusom, pa ni prekinilo izplačil NIJZ zunanjemu izvajalcu. Iz podatkovne baze erar izhaja, da je NIJZ po 18. februarju plačal še dva računa, in sicer je 11. marca nakazal 379.176 evrov, mesec kasneje pa 226.650 evrov. »Podjetju City Connect smo v marcu in aprilu poravnali račune glede na datum zapadlosti. Gre za plačilo računov, ki smo jih prejeli 28. decembra lani,« pojasnjuje NIJZ. Od 14. decembra lani je City Connect od nacionalnega inštituta prejel skupaj 2.163.033 evrov. Če upoštevamo podatek, da je klicni center začel delovati 24. septembra, je za dan delovanja prejel nekaj manj kot 15 tisočakov.
Državna revizijska komisija (DKOM) je lani ugotovila, da je NIJZ avgusta lani kršil zakon in ravnal nezakonito, ker je s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa oddal naročilo »profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja sars-cov-2« podjetju City Connect iz Brežic. Vendar DKOM ni razveljavila oddaje naročila, kot je predlagala komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ker ugotovljene kršitve NIJZ ni mogla več odpraviti. Pogodbi z izvajalcema (City Connect in I-ROSE) sta bili namreč že sklenjeni in posla udejanjena. K temu velja dodati, da gre za zelo veliko pogodbeno vrednost; srednje veliki klicni centri z do desetimi zaposlenimi, ki delujejo na našem trgu, imajo največ nekaj sto tisoč evrov prihodkov na leto, največja dva pa nekaj milijonov evrov, je že avgusta lani opozarjal časnik Finance.
Krek: Pogovarjali se bomo
po koncu epidemije
KPK, ki je sprožila revizijski postopek kot zagovornica javnega interesa, je novembra lani predlagala Kreku, naj vzpostavi zakonito stanje in sproži postopek ugotovitve ničnosti 2,4 milijona evrov vrednih pogodb ali sklene nova, zakonita sporazuma z izbranima izvajalcema. »Ne glede na razmere v državi je treba z javnimi sredstvi ravnati v skladu z načeli javnonaročniške zakonodaje in z visoko stopnjo transparentnosti,« so svoj predlog tedaj utemeljili v komisiji, ki jo vodi Robert Šumi. Komisija je pozvala Kreka, naj vzpostavi zakonito stanje posla, čemur pa se je direktor NIJZ uprl in odgovoril, da tega ne bo storil, in trdil, da je posla sklenil v skladu z določili zakona o javnem naročanju. Po prepričanju Kreka bi s prekinitvijo pogodbe lahko nastala velika škoda pri obvladovanju epidemije. »Te ljudi krvavo potrebujemo. Ali smo storili kaj narobe, se lahko pogovarjamo kasneje, po koncu epidemije,« je lani govoril Krek. V državni revizijski komisiji in komisiji za preprečevanje korupcije so bili prepričani, da so Krekovi izgovori nesprejemljivi in neodgovorni.
