V obdobju, ko na Hrvaškem opažajo velik porast oslovskega kašlja, se s posamičnimi primeri te bolezni srečujejo tudi v slovenskem osnovnem zdravstvu. Povečanega števila obolelih v Sloveniji za zdaj ni, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), skrb zbujajoč pa je upad precepljenosti. Lani so v zdravstvu s tretjim odmerkom cepiva pred oslovskim kašljem zaščitili 89,2 odstotka otrok, za katere je bil predviden glede na njihovo starost, predlani pa komaj 86,4 odstotka. To pomeni bistven upad v primerjavi s predpandemskim obdobjem in tudi glede na prvo pandemsko leto 2020, ko je bila precepljenost s tretjim odmerkom 95,2-odstotna.
Zamiki pri cepljenju
V omenjenem primeru so otroke sočasno s cepljenjem proti oslovskemu kašlju zaščitili še pred davico, tetanusom, otroško paralizo in hemofilusom influence b, v letih 2021 in 2022 pa je bila v cepljenje vključena tudi zaščita pred hepatitisom B. Precepljenost je bila lani posebej nizka v novomeški regiji, kjer je dosegla 81,1 odstotka, in v koprski regiji, kjer je bila 83,8-odstotna. Daleč najvišja, 97,5-odstotna, je bila v ravenski regiji, torej na Koroškem.
Med pandemijo covida-19 je bilo cepljenje otrok oteženo zaradi karanten, izolacij, šolanja na daljavo in spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema, so spomnili na NIJZ. Vse to je povzročalo zamike, pandemija pa je po njihovem opažanju vplivala tudi na odnos nekaterih prebivalcev do cepljenja. Že pred upadom precepljenosti otrok je bilo precej redko cepljenje nosečnic, ki omogoča posredno zaščito novorojenčkov in je brezplačno. Zadnji podatek je v tem primeru na voljo za leto 2020, ko je bilo v Sloveniji opravljenih 1075 cepljenj nosečnic; porodov je bilo v omenjenem letu 18.329. Cepljenje proti oslovskemu kašlju na NIJZ sicer priporočajo v vsaki nosečnosti in čim prej po 24. tednu nosečnosti. Nosečnicam je ta možnost na voljo pri izbranih osebnih zdravnikih in pri nekaterih ginekologih.
Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih 51 primerov oslovskega kašlja, kar je manj kot v letih pred pandemijo covida-19. Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana se v zadnjem času niso srečali s težkimi poteki te nalezljive bolezni. Tudi sami pa ocenjujejo, da je precepljenost v Sloveniji prenizka.
Staršem odsvetujejo odlašanje
Oslovski kašelj, ki ga povzroča bakterija, je nevaren zlasti za dojenčke, pojasnjuje pediater Denis Baš. Pri najmlajših lahko pripelje do dihalne stiske, ki je lahko v redkih primerih celo usodna. Pri večjih otrocih se lahko kaže z dolgotrajnim kašljem, ki je sprva podoben kot pri virusnih okužbah dihal, a kasneje obolelega sili na bruhanje. Tak kašelj lahko tudi močno moti spanec. Pomembno je, da oboleli dovolj zgodaj prejme antibiotik. »Tudi pri odraslih je smiselno biti pozoren na kašelj v napadih, ob katerem bolnika sili na bruhanje,« je opozoril pediater.
Baš ocenjuje, da je širjenje oslovskega kašlja s Hrvaške tudi v luči druženj ob bližajočih se praznikih dokaj verjetna možnost. Statistike precepljenosti v Sloveniji so sicer nekoliko nižje od dejanskega števila cepljenj, je spomnil, saj so bili nekateri otroci v času pandemije cepljeni z zamudo. Pediatri pa so obenem opazili, da je v popandemskem obdobju več staršev, ki si želijo cepljenje svojih otrok nekoliko odložiti. Odlašanje, za katero ni medicinskega razloga, odsvetujejo, je poudaril Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
Rezerve so po njegovi oceni v ozaveščanju staršev o prednostih cepljenja. Strokovna združenja, ki delujejo na tem področju, pa so se nedavno že posebej posvetila seznanjanju o oslovskem kašlju za zaposlene na vseh ravneh zdravstva. V primeru nosečnic bi bilo po oceni Baša smiselno v prihodnje poskrbeti tudi za čim večjo dostopnost, tako da bi se lahko proti oslovskemu kašlju vse cepile tam, kjer spremljajo njihovo nosečnost. »Če se nosečnica cepi, bo zaščiten tudi novorojenček do tretjega meseca,« je izpostavil. Na precepljenost pa lahko nenazadnje vpliva tudi pokritost javne mreže pediatričnih ambulant v osnovnem zdravstvu, je spomnil Baš. Pristop mora biti namreč sistematičen: »Pomembno je, da imajo otroci zagotovljenega pediatra.« Kot smo že poročali, imajo v zdravstvenih domovih v zadnjem času velike preglavice z nadomeščanjem upokojitev pediatrov. Samo letos je javno zdravstvo do začetka novembra izgubilo že skoraj 26 timov otroških in šolskih dispanzerjev.
