V osnovnem zdravstvu bo za paciente skrbelo več diplomiranih medicinskih sester. Kdaj si bodo lahko vsi prebivalci izbrali osebnega zdravnika, pa ni jasno. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo vrsto sprememb, ki so lažje izvedljive od globokih posegov v javni sistem.
1. Kakšne spremembe napovedujejo na ministrstvu za zdravje?
Ekipe ambulant družinske medicine nameravajo okrepiti: diplomirana medicinska sestra bo namesto za polovični čas prisotna ves delovnik. Stopnjo nujnosti »zelo hitro« nameravajo ukiniti, pri stopnji »hitro«, pri kateri morajo bolniki na vrsto priti v treh mesecih, pa bo novi rok za obravnavo en mesec. Pacienti bodo morali aktivno potrjevati ali zavračati termine. Med napovedanimi novostmi je tudi »samotriaža«, kjer bo lahko posameznik po elektronski poti ugotavljal, ali njegove težave terjajo zdravniško pomoč. Na financiranje bolnišnic in drugih izvajalcev pa bo, tako vsaj predvidevajo načrti za leti 2024 in 2025, v prihodnje vplivala tudi kakovost njihovega dela.
2. Bo to izboljšalo razmere
za paciente?
Veliko bo odvisno od izvedbe. Napovedane spremembe pri naročanju in napotitvah same po sebi še niso zagotovilo, da se bodo čakalne vrste skrajšale ali da bodo čakalni seznami preglednejši. Kakšne bodo bodoče obveznosti ambulant družinske medicine pri opredeljevanju pacientov, pa iz usmeritev ni mogoče razbrati. Ambulante za neopredeljene so veljale za začasno rešitev, a se možnost izbire zdravnika tudi v zadnjem obdobju ni povečala. Prav nasprotno, delež »prostih« zdravnikov družinske medicine se je znižal z 10,7 odstotka v začetku leta na 10 odstotkov v začetku septembra, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Število prebivalcev brez zdravnika pa se je s 131.940 na zadnji dan lanskega leta povzpelo na 140.838, kolikor jih je bilo na zadnji avgustovski dan. Razmere se za paciente poslabšujejo z vsako upokojitvijo, saj na novo zaposlenim zdravnikom ni treba sprejeti vseh pacientov predhodnikov. Odločitve, kako dolgo bodo še delovale ambulante za neopredeljene paciente, še niso sprejeli, a jo bodo morali kmalu, je v sredo pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
3. Kam so poniknili prvotni reformni načrti?
V sredo predstavljene usmeritve odgovarjajo na nekatere nedoslednosti in luknje javnega sistema. V njegove temelje ne posegajo; kakšne bodo morebitne korenitejše posodobitve, iz njih še ni razvidno. Spomnimo, da so se v zdravstvenem resorju svojim prvotnim načrtom v veliki meri odpovedali. Tako se je zgodilo s posegom v upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim so nameravali začeti reformo. Še pred odstopom Danijela Bešiča Loredana z mesta zdravstvenega ministra so si v Golobovi vladi premislili tudi glede pomembnega dela interventnih ukrepov za skrajševanje čakalnih dob. Spomnimo, ob neomejenem plačevanju vseh storitev so se izvajalci zdravljenj usmerjali v bolje plačane storitve, vrste za prve preglede, ki so pot do diagnoze, pa so se podaljševale. Odločitve o prioritetah pri financiranju, ki so bile sprejete v zadnjih mesecih, so v veliki meri usmerjene v popravljanje škode.
4. So gotove vsaj spremembe, ki jih napovedujejo v novih usmeritvah?
S splošnim dogovorom, ki je vsakoletni dokument, bodo spremembe lažje uresničljive od posegov v temelje sistema. Približno polovica novih usmeritev je nastala na strateškem svetu za zdravstvo, je v sredo pojasnil njegov podpredsednik Dorjan Marušič (omenjeni svet vodi Erik Brecelj). Ministrstvo namerava v manjši meri sicer spreminjati tudi zakonodajo. Nova ekipa se bo soočila še s pahljačo zahtev zdravstvenih delavcev in dilemami glede prihodnjega financiranja zdravstva. Kako bodo na ministrstvu in v vladi poskrbeli, da v zdravstveni blagajni ne bo zazevala neobvladljiva luknja, javnosti do tega trenutka še niso podrobneje predstavili. Odgovorom na ključne dileme, kako naprej, so se oblasti vedno znova izogibale. V mandatu Golobove vlade je bila uzakonjena odprava dosedanjega dopolnilnega zavarovanja, a je neznank še vedno ogromno.
5. Bi lahko prihodnji minister poskrbel za preobrat?
Kot morebitnega prihodnjega ministra so v zdravstvu sprva omenjali Marušiča in generalnega direktorja UKC Ljubljana Marka Juga, ki pa nista kazala tovrstnih želja. V zadnjem času so kot logično izbiro poznavalci izpostavljali tudi dva državna sekretarja z ministrstva za zdravje – poleg Valentine Prevolnik Rupel, ki se o morebitni pripravljenosti za kandidaturo v sredo še ni izrekla, tudi Marjana Pintarja. Da bi sprejel ta položaj, je izrazil infektolog Andrej Trampuž, ki pa je avgusta povedal, da odgovora ni dobil. Dosedanje razprave o potencialnih ministrih kažejo predvsem na to, kako malo je v Sloveniji ljudi z dovolj širokim znanjem o zdravstvenem sistemu. Ker bo novi minister položaj prevzel šele, ko bo pomemben del mandata že mimo, bo njegova naloga toliko težja. Ministri, ki za krmilo zdravstvenega resorja niso prišli kot prva izbira, so doslej stavili na majhne korake. Posege, ki so daleč od širokopoteznih obljub z začetka vladnega mandata, si je mogoče obetati tudi glede na nove načrte ministrstva za zdravje.
