V finalni izbor za leto 2024 so se uvrstile besede: bojler, brutalno, dvoživka, genocid, hibridno delo, kajtanje, komisarka, odklop, omrežnina, učitelji in zet. »Vidimo, da se dosti pogovarjamo o slabih rečeh. Stara slovenska navada,« je nabor besed komentirala vodja akcije Beseda leta Simona Klemenčič. »Mogoče bi se bilo bolje osredotočiti na bolj pozitivne reči.«
Da besede niso nedolžne, je na letošnji podelitvi opozoril direktor ZRC SAZU Oto Luthar: »Če smo pred leti že razčistili s pregovorom "beseda je konj" in ugotovili, da je beseda in to, kar sporoča, praviloma veliko več vredna kot samo en konj, na primer beseda vojna, laž, hinavščina, potem sedaj znova ugotavljamo, da besede lahko tudi zelo bolijo. Še več, besede lahko uničujejo življenja. Še posebej, če padejo iz ust samopašnim in samovšečnim majhnim ali velikim oblastnikom – ljudem, ki si domišljajo, da so neprizivni gospodarji naših ožjih in širših svetov.«
Klemenčičeva je dodala, da je iz letošnjega nabora ena beseda še posebej izstopala. »Že tekom glasovanja smo lahko na spletu prebrali, da ena beseda nosi tako težo, da so druge besede ob njej preprosto narobe. Na koncu se vedno znova in znova pokaže – ko gre za besedo leta, Slovenci glasujejo s srcem.« Beseda leta je torej postala beseda »genocid«.
Zgodovina izbora besede leta
Jedrnatost je vrlina. O tem so se strinjali tudi člani Društva za nemški jezik (GfdS), ki so se kot prvi odločili leto uradno strniti v eno samo besedo. Ker so besedo izbrali leta 1971, je šlo za »Aufmüpfigkeit« oziroma uporništvo. Zgledu GfdS so kmalu sledila tudi druga jezikovna društva po svetu. Na Slovenskem smo znali celo leto v eno samo besedo strniti že od pamtiveka. Večinoma pri tem nismo strašno domiselni. Najpogosteje rečemo, da je bilo super ali fajn, če se ne trudimo biti vljudni, pa pogosto posežemo tudi po kakšni od oblik telesnega izločanja. No, pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se od leta 2016 trudijo stvar povzdigniti na nekoliko višjo in bolj osmišljeno raven.
Nutrijam ni uspelo
Prva beseda leta je bila »begunec« in je odražala tedanje dogajanje v Evropi in stanje obsedenosti dela slovenske populacije. Med finalisti sta bili tudi besedi »žica« in »prekarec«, ki sta prav tako zaznamovali to obdobje.
Leta 2017 je bil izbor športno obarvan, čeprav ni čisto sledil vrlini jedrnatosti. »Evropski prvaki« sta vendarle dve besedi, a je šlo za dovolj izreden dogodek, da si zasluži poseben tretma. Leto 2018 je bilo v znamenju besede »čebela«, leta 2019 pa je slavilo »podnebje«, čeprav za zdaj glede tega ni veliko razlogov za veselje. Leta 2020 smo tako ali tako poznali zgolj besedo »karantena«, ker »naslednjih nekaj dni je ključnih« ne izpolnjuje kriterija jedrnatosti. Še posebej, ko se ponavlja iz tedna v teden. S pandemijo je bila povezana tudi beseda leta 2021. Da ne bi zasenčila izjemnosti slavja leta 2017, so besede preboleli, cepljeni in testirani strnili v kratico »PCT«. Leta 2022 je gorel Kras. Raje kot na požar smo se osredotočili na besedo »gasilec«. Leta 2023 pa je sledila še povodenj. Čeprav so bili tudi tokrat na delu gasilci, smo raje nagradili besedo »ujma«. Zmagala je pred besedo »nutrija«.
Novotvorjenka in kretnja leta
Vzporedno z besedo leta od leta 2018 poteka tudi izbor novotvorjenke leta. Prva je bila »drečka« oziroma vrečka za pobiranje pasjih iztrebkov. Leta 2019 je sledil »likotisk« oziroma 3D tiskanje. Leta 2020 je zmagal »wuhobran« oziroma maska, ki se s trakci zatakne okoli ušes, leta 2021 pa »koronijec« oziroma pripadnik generacije, ki se je rodil v času korone. Leto 2022 je zaznamoval »vedobežnik«, ki beži pred resnico. Z umetno inteligenco obsedeno leto 2023 pa je prineslo »strojetvor« oziroma stvaritev umetne inteligence. Najnovejša novotvorjenka leta je postala beseda »preturizem«, ki označuje prekomerni turizem.
Med državami, ki izbirajo besede leta, je Slovenija edina, ki izbira tudi kretnjo leta. Letos je zmagala kretnja za mir. Dosedanje kretnje leta pa so bile: ustava, koronavirus, PCT, vse je v naših rokah in solidarnost.
