Posamezne območne enote zavoda za zaposlovanje so maja poročale o pozitivnih rekordih. Na celjskem območju, na primer, so konec aprila imeli prijavljenih 5613 brezposelnih, kar je dobrih 12 odstotkov manj kot aprila lani in najmanj po osamosvojitvi Slovenije. Za primerjavo: ko je bila leta 1997 brezposelnost rekordno visoka, so na zavodu imeli prijavljenih 16.000 oseb. Rekordno nizko, 3,4-odstotno brezposelnost, so beležili tudi na Gorenjskem. »Prvič v zgodovini naše enote se je zgodilo, da je brezposelnost padla pod 2900 oseb. To pomeni, da smo kar v stiski, kako odgovoriti na povpraševanje delodajalcev,« je prejšnji mesec izpostavil vodja kranjske območne enote zavoda za zaposlovanje Uroš Kopavnik.

Iskanega kadra na trgu ni

Slovenski delodajalci vztrajno iščejo ustrezne kadre. V drugi polovici letošnjega leta bi število zaposlenih povečali za 2,7 odstotka oziroma za 36.700 zaposlenih, izhaja iz aktualne ankete Napovednik zaposlovanja, ki jo med delodajalci dvakrat letno izvaja zavod za zaposlovanje. Dejanskih zaposlitev bo bistveno manj, in sicer zaradi že omenjene nezadostne ponudbe na trgu dela.

V preteklega pol leta se je dobra polovica anketiranih delodajalcev (55,8 odstotka) soočila s pomanjkanjem ustreznih kadrov. To pomanjkanje je najbolj izrazito v velikih podjetjih: spomladi ga je zaznalo kar 80 odstotkov velikih podjetij. Več kot polovica anketiranih delodajalcev je odgovorila, da tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju kadra, in sicer večinoma zato, ker ga preprosto ni.

V prihodnjega pol leta bodo najbolj iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, prodajalci, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih ter čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah.

Tujce bi zaposlili na zaupanje

»V panogah, kjer so potrebe po dodatni delovni sili velike, tako ali tako ni razpoložljivega domačega kadra, ki bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, zato ga delodajalci iščejo tudi po številnih alternativnih poteh,« ugotavlja Blaž Cvar, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Večina teh poti prečka državno mejo. »Ključna rešitev je zaposlovanje tuje delovne sile, ki pa jo otežujejo dolgotrajni birokratski postopki. Na zbornici smo v torek sprejeli sklep, da bomo pristojnim predlagali zaposlovanje tuje delovne sile na zaupanje. To pomeni, da bi delovno silo s čim manj administrativnih postopkov pripeljali v državo, kjer bi ti delavci lahko začeli nemudoma delati, v vmesnem času pa bi tudi urejali in pridobivali potrebno dokumentacijo. V tujini obstaja več primerov tovrstne dobre prakse, predvsem pri zaposlovanju voznikov.«

Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec aprila prijavljenih 48.598 brezposelnih. Zaposlitev je dobilo 3849 prijavljenih oseb, delodajalci pa so objavili 12.010 prostih delovnih mest. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji v prvem četrtletju letos okoli 12.000 delovno aktivnih oseb, katerih delovni čas je bil krajši od polnega, vendar bi si ti zaposleni želeli takoj delati več.