Grozniku v ponedeljek preneha funkcija generalnega državnega odvetnika zaradi poteka šestletnega mandata. Vlada Groznika ni ponovno imenovala, zato mora na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o državnem odvetništvu o prenehanju funkcije izdati ugotovitveno odločbo, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Ob tem so spomnili, da je ministrstvo za pravosodje 29. julija objavilo prosto mesto generalnega državnega odvetnika. V roku za prijave je prejelo sedem prijav kandidatov, ki so izpolnjevali predpisane formalne pogoje za imenovanje za generalnega državnega odvetnika.
Ministrica je z vsakim kandidatom opravila razgovor. Na podlagi razpisne dokumentacije, vsebine strateškega programa dela, dosedanjega dela in vizije vodenja Državnega odvetništva RS ter opravljenega razgovora je kot najprimernejšo kandidatko za zasedbo mesta generalnega državnega odvetnika izbrala Ano Kerševan ter predlog v mnenje posredovala komisiji za presojo ustreznosti kandidatov za generalnega državnega odvetnika in višje državne odvetnike.
Komisija je na seji dne 19. septembra sprejela mnenje, da je izbrana kandidatka primerna za imenovanje za generalno državno odvetnico. V skladu s četrtim odstavkom 58. člena zakona minister, pristojen za pravosodje, kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi, so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Vlada je na današnji seji Tamaro Gregorčič imenovala za vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, Majo Lajh za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Nevenko Berdnik za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, Barbaro Lončarič za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju in Marjeto Može za okrajno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.
Vlada se je na današnji seji seznanila z analizo strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu, ki ju je pripravila delovna skupina iz VI. točke stavkovnega sporazuma med vlado in Sindikatom delavcev v pravosodju.
Naloga delovne skupine je pripraviti dva dokumenta, in sicer analizo strukture obstoječih delovnih mest, predvsem plačne podskupine C2, ki so potrebna za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.
S stavkovnim sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo analiza vsebovala pregled vseh delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, predvsem iz plačne podskupine C2, primerjavo navedenih delovnih mest znotraj sodstva, primerjavo navedenih delovnih mest z delovnimi mesti v ostalem javnem sektorju, ki jih bo identificirala delovna skupina, glede na stopnjo izobrazbe, zahtevnost dela, in plačilo za delo.
Glede vsebine Bele knjige o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu je bilo s stavkovnim sporazumom dogovorjeno, da bodo osnova za pripravo tega dokumenta poleg podatkov, pridobljenih v okviru priprave analize, tudi podatki, pridobljeni v okviru analize kariernega napredovanja v javnem sektorju, ki jo je vlada konec leta 2019 pripravila na podlagi dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju. Nadalje je bilo s stavkovnim sporazumom dogovorjeno, da bo posebna pozornost v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu namenjena položaju strokovnih sodelavcev v sodstvu in njihovemu kariernemu razvoju, so še navedli na ministrstvu.
