Sodnica Katarina Kumar je včeraj nadaljevala obravnavo tožbe novinarja in urednika TV Slovenija Jožeta Možine zoper pesnico, pisateljico, šansonjerko in še kaj Svetlano Makarovič. Zaradi pesmi Utrip laži, ki jo je januarja predlani prebrala na enem od protivladnih petkovih protestov, od nje zahteva 2000 evrov odškodnine, opravičilo in objavo sodbe. V pesmi je Možino prikazala kot poklicnega lažnivca, ki potvarja zgodovino, ponižnega hlapca vlade, obrekljivca brez časti, ki bi pljuval po partizanstvu in se klanjal domobranstvu. »Ne le iz besedila, tudi iz načina recitiranja je razviden njen namen, črnitev in ponižanje tožnika, le zato, ker ima o določenih temah drugačno stališče od nje,« je med drugim izjavil Možinov odvetnik Žiga Podobnik. In dodal, da zato njeno ravnanje izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Možina trdi, da je toženka grobo in nedopustno žaljivo napadla njegovo čast in dobro ime. Sprva je bila pod tožbo podpisana tudi RTV Slovenija, češ da je bil okrnjen tudi njen ugled, a je po majskem sodnem naroku od tožbe odstopila. Možina pa vztraja in opozarja, da posledice ravnanja Makarovičeve čuti še danes. Deležen je besednih napadov popolnih neznancev prek spletnih komentarjev in tudi neposrednih, na ulici. Na trditve odvetnika Svetlane Makarovič Davida Sluge, da gre za politično satiro, pa se je Podobnik odzval z besedami, da gre zgolj za žalitve.

Provociranje javnosti

Sluga je opozoril na evropsko sodno prakso, ki svobodi izražanja, še posebej umetniškega ustvarjanja, daje prednost pred domnevnim občutkom razžaljenosti. »Besede idiot, fašist, cerebralni bankrotiranec, turbo anus, bedak in podobne v konkretnih primerih niso protipravne, ker okoliščine to protipravnost preglasijo. Vse te okoliščine je toženka že predstavila. Ne le konkretne – kdo je ona in kdo je domnevni oškodovanec, kakšni sta njuni socialni funkciji v družbi –, ampak tudi objektivne: kakšne so bile takrat objektivne okoliščine, kakšen družbeni moment; ko je oblast monopolizirala in vladala z odloki. Na to se je toženka, kar je njena pričakovana družbena funkcija, odzvala s politično satiro,« je izjavil David Sluga. Ponovno je opozoril, da je bila pesem odziv na pred tem objavljeno Možinovo tedensko komentatorsko oddajo Utrip, v kateri je komentiral dražgoško bitko med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona januarja 1942. Med drugim je navedel, da so o Dražgošah »pisali pravljice za otroke, ki jim včasih še vedno verjamejo nekateri odrasli«. In se nato vprašal, zakaj »slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom in tudi soborcem pred osemdesetimi leti? Tega ne izvemo, ponavlja se kot stara mantra.«

Sluga je povedal, da se Makarovičeva sklicuje na govor dr. Boža Repeta na proslavi v Dražgošah leta 2013 in delo zgodovinarja dr. Martina Premka Poljanska vstaja (na katero se je skliceval tudi Repe). Možinov prispevek je odvetnik označil za relativizacijo zgodovinskih dejstev in junaškega dejanja, ki se je zgodilo v Dražgošah, kar »vsaj posredno pomeni nekakšno opravičevanje tega, kar je počel nemški okupator, iztrebljal narode«. »Zato je reakcija pomembne družbene osebe, večkrat nagrajene in znane pesnice, upravičena. Tožnik trdi, da je nepristranski novinar in zgodovinar. Gre za političnega nastavljenca, plačanca, agitatorja in celo provokatorja. Kar je storil v oddaji, je provociranje pretežnega dela slovenske javnosti,« je bil oster. Tožnika in toženko bodo zaslišali decembra.