V intervjuju, ki ga je dal reviji Reporter, je jezuitski pater Jože Roblek za vse, kar je narobe v Cerkvi na Slovenskem, posredno tudi za afero Rupnik, obtožil kardinala Franca Rodeta in nadškofa Stanislava Zoreta. Kardinal naj bi po njegovih besedah skupaj z nadškofom Zoretom rovaril celo proti sedanjemu nunciju Jeanu-Marieju Speichu in ga poskušal umakniti iz Slovenije, a mu to ni uspelo.

Roblek, ki je blizu iniciativi Dovolj.je – ob ustanovitvi jo je javno podprl – in Zavodu iskreni.net, se glede Rupnikovega početja sicer ni opredeljeval, razen zelo na splošno: »Seveda ima grehe, kdo pa jih nima.« Ni pa dopustil dvoma o ozadju afere. »V ozadju vsega tega, kar se dela patru Rupniku, stojita kardinal Franc Rode in ljubljanski nadškof Zore,« je dejal. Po njegovem prepričanju se »visoki cerkveni krogi, ki jim pripadata kardinal Rode in nadškof Zore, želijo znebiti Rupnika, ker jih preveč moti in je vpliven«. Na vprašanje, ali so obtožbe proti Rupniku torej neresnične, pa je odgovoril takole: »Res je, da smo vsi grešniki. Nekateri se tega zavedajo, drugi žal ne. V drugem vidijo iver, vsako malenkost, v sebi pa ne vidijo hloda. To je nekakšen notranji boj, usmerjen proti jezuitom in tudi proti papežu, ki je jezuit. Napad na Rupnika je napad na papeža.«

Pater razburjal že pred desetletjem

Pater Roblek s svojim javnim nastopom ni prvič vznemiril svojih nadrejenih. Decembra 2013 – Sveti sedež je tedaj še izbiral ljubljanskega in mariborskega nadškofa – je odmevala njegova pot v Rim, kjer se je na lastno pobudo srečal s papežem Frančiškom, s katerim je tudi somaševal v kapeli svete Marte. Kot smo januarja 2014 zapisali v Dnevniku, je v Rim odšel »oborožen« s pismi kritičnih slovenskih duhovnikov. Papežu Frančišku in prefektu kongregacije za škofe Marcu Quelletu (pri srečanju s slednjim je posredoval tedanji nuncij Juliusz Janusz) naj bi orisal težko stanje v Cerkvi na Slovenskem: od pohlepa po gmotnih dobrinah, netransparentnega delovanja, neprimernega obravnavanja spolnih zlorab do obstoja kleriškega homoseksualnega lobija. Kot je Roblek tedaj zapisal na portalu jezuiti.si, je šel v Rim, ker je hotel narediti »nekaj več« za slovensko Cerkev, »da bo bolj Kristusova in evangeljska« in da papežu Frančišku osebno poroča, »kako je dejansko z nami«. Kaj je papežu tedaj povedal o stanju na terenu in o Rodetu, javno ni znano, tudi Roblek o tem ne govori, res pa je – tako pater – da je papež nekaj dni po njegovem obisku Rodeta umaknil iz skupine za imenovanje škofov.

V omenjenem intervjuju je bil, kot rečeno, do Rodeta zelo kritičen. Po njegovih besedah je kriv za finančni zlom mariborske nadškofije (to je glede na pristojnosti nadškofov in znana dejstva (pre)drzna hipoteza) in za maščevanje svojemu nasledniku na položaju ljubljanskega nadškofa, Alojziju Uranu, ker ta po odhodu Rodeta za prefekta v Rim ni dovolil dokončati prenove dvorca Goričane s škofijskim denarjem. Kot je v intervjuju pojasnjeval Roblek, je bil Uran celo med svojo boleznijo deležen neznosnih pritiskov.

V ozadju Roblekove nastrojenosti proti kardinalu Rodetu je sicer tudi zamera iz časov, ko je bil Roblek duhovni voditelj in vzgojitelj ljubljanskih bogoslovcev. Na to mesto ga je postavil pokojni nadškof Šuštar. Rode ga je namreč, je še danes ogorčen Jože Roblek, brez besede zahvale »nečloveško in nekrščansko« odstavil s tega mesta leto dni pred iztekom šestletnega mandata. Nekaterim, zlasti dr. Borutu Koširju, ki je Rodetu pomagal pri obnovi Goričan, z njim naj bi tam po prenovi tudi bival, naj ne bi bile všeč Roblekove metode duhovne vzgoje. Robleku naj bi dejal, da je jezuitska vzgoja zanič.

V torek, dan po izidu intervjuja v Reporterju, v katerem pater Roblek »obtožuje kardinala dr. Franca Rodeta«, so se odzvali slovenski jezuiti in se »odločno distancirali« od patrovih besed. »Vsem, ki so omenjeni v intervjuju, se iz srca opravičujemo. Po vzoru našega ustanovitelja sv. Ignacija ne želimo dajati prostora obrekovanju, ampak si želimo še naprej prizadevati za edinost in izgradnjo Cerkve,« je zapisal provincial p. Miran Žvanut.