V ponedeljek bomo hkrati z začetkom novega šolskega leta vkorakali v meteorološko jesen. Da je vsega lepega, tudi poletja, enkrat konec, nam je jasno dala vedeti naša politična nomenklatura, ki je že takoj po prihodu v službo krenila novim zmagam naproti.
Pahor tuhta o novih podvigih
Med prvimi se je z delovnega mesta oglasil bivši in nekdanji nosilec mnogih pomembnih funkcij v državi Borut Pahor. V kratkih hlačah in z nogami na pisarniški mizi ob bonsaju v svoji postpredsedniški delovni izbi. Njegov medmrežni odtis so prestregli na portalu točno.to in zapisali, da je z njimi delil utrinek iz pisarne s tem, ko je v svet in splet razposlal zapis, ki ga je kajpak podkrepil z dokazno fotografijo in nekaj smeški. »Zdi se, da v pisarni lenarimo & te reči. To je vtis za konkurenco, da jo uspavamo. V bistvu strašno tuhtamo o novih podvigih. Res, no,« je sotrpinom, ki se potijo v svojem delovnem okolju, sporočil Pahor.
V nasprotju z njim, ki o podvigih samo tuhta, je njegova nekdanja partijska kolegica in aktualna zunanja ministrica Tanja Fajon ženska dejanj. Takoj po prihodu s počitnic je zunanjepolitičnim podvigom naproti odletela v Albanijo. O njenem obisku so podrobno poročali na spletnem raznašalcu novic metriopolitan.si. »Slovenija in Albanija sta majhni državi z velikimi ambicijami, ki delita poglede na nekatera najpomembnejša regionalna in globalna vprašanja,« je po srečanju s predsednikom Bajramom Begajem sporočila na omrežju X in znova izrazila upanje, da bo Albanija čim prej postala članica EU. Na uradni obveščevalni platformi ministrstva pa so še izdali, da si je v Tirani med drugimi aktivnostmi, ki jih je imela tam, ogledala center za poklicno usposabljanje in usposabljanje za varnost hrane na Univerzi za agronomijo v Tirani, kjer je Slovenija, skupaj z Agencijo Združenih držav Amerike za mednarodni razvoj, v okviru razvojnega projekta opremila delujoča laboratorija.
Agronomija je minule dni navduševala še njeno kolegico iz političnih krogov, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je blestela na domačem prizorišču, ob odprtju 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, kjer je med drugim nastopila v vlogi častne gostje in glavne govornice. Kot je bilo mogoče videti v dokumentarnem videomaterialu s prizorišča na novičarski platformi topnews.si, se je izkazala za čisto pravo šepetalko konjem, saj jih je objemala, se z njimi pogovarjala in jih trepljala. Na enega izmed razstavljenih primerkov se je celo zavihtela in ga zahajala ter ob božanju njegove grive pozirala izbrani množici in njihovim pametnim telefonom. »Naredila sem mu lepo frizur'co, da se ga fajn vidi,« je očarano dahnila v kamere med sprehodom po eni izmed konjskih staj, v kateri je kraljeval bosanski planinski konj, ki so ga oglaševali kot pripadnika najstarejše avtohtone pasme na Balkanu. Še posebno pa jo je očarala ideja lastnika dotičnega lepotca, ki ji je namignil, da bi lahko v državnem zboru priredili kakšen dogodek, povezan s konji.
Zvezdan Martič prekosil samega sebe
Da so Slovenci ambiciozni ljudje, ki spoštujejo floro in favno, je minule dni dokazoval še novopečeni komik Cene Prevc, ki je nastopil na festivalu na ljubljanskem gradu. Kritike njegovega nastopa so se lotili na spletnem razpečevalcu novic žurnal24.si in pribeležili, da je dokazal, da je rojen komik. »Seveda bo potreboval še nekaj kilometrine, da se navadi na pingpong z občinstvom, a vsebina nastopa in izvedba sta bili taki, da bi bila velika škoda, če tega ne bi nadaljeval,« se je glasila končna ocena, za pokušino pa so poobjavili eno njegovih nenadkriljivih šal: »Še vedno sem vpisan na biotehniško smer – za kmeta, pa na elektrofaks tukaj v Ljubljani. Se pravi, ko bom enkrat to dvoje dokončal, bom diplomirani električni pastir.« Ni dvoma, res smešno.
S problemi biotehnične narave se je minule dni ubadal še pred kratkim samoodstopljeni predsednik depolitizirane uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič. Kot se je izpovedal bralnemu krožku revije Lady, mu je med letošnjimi počitnicami uspelo prekositi samega sebe na kar dveh področjih. »Prebral sem dvakrat več knjig kot lansko poletje in treniram dvakrat več kot lani,« se je vehementno pohvalil zainteresirani javnosti in še pridal, da se poleg vsega naštetega intenzivno ukvarja s hortikulturo in vestno neguje svoj sadno-zelenjavni vrt. »Sezona je dobra, ampak jagodičevje potrebuje poživitev, saj so se predvsem ribez in borovnice že malce utrudili,« je ocenil svojo že minulo sezono, povezano z jagodičevjem, ter vse radosti in skrbi, povezane z vrtnarjenjem, strnil v leporečno razsvetljensko misel: »Vrt je kot življenje v malem, veliko dela, veliko veselja in žalosti, pa nikoli zares ne veš, ali bo kaj ali ne bo nič.«
Prijetne počitniške dni na dalmatinskem otočku, ki ni turističen, ampak je brez te vrste blišča in sladkorne pene na vsakem koraku, kot se je izrazila, je letos preživljala še Manca Špik in tudi njo so letos močno navdihovale knjige. »Prebrala sem super knjigo, biografijo švedskega poslovneža, ki se odloči, da gre med gozdne menihe na Tajsko. Nameraval je oditi za eno leto, pa je ostal 17 let,« je navdušeno razlagala Špikova.
Sebastian vstaja brez budilke
Kako so počitnice in potovanja krepčilni za telo in duha s knjigami ali brez, je minule dni ugotavljal še en slovenski zvezdnik iz glasbenih pa tudi plesnih logov, Sebastijan Podgornik, ki sicer raje sliši na ime Sebastian. Na spletnem mestu evrovizija.si je nazorno razložil, kako se da v praksi čisto zares priti do zdravega duha v zdravem telesu. »Sem vegetarijanec, ne kadim, ne uživam alkohola, vsak teden grem v savno, po Wimu Hofu se tuširam z mrzlo vodo, počasi osvajam tudi njegove dihalne tehnike, vsaka dva meseca grem na potovanje, kjer lahko ležim na soncu, ki resetira telo. Vstajam brez budilke, ker moje delo večinoma poteka popoldne in zvečer, po značaju pa sem bolj nočna ptica – brez težav znam bedeti celo noč, takrat sem tudi avtorsko najbolj ustvarjalen,« je vrelo iz Podgornika.
Svetovljanskega in popotniškega duha v sebi neprestano vzdržuje še igralec, performer, režiser, pisec, fotograf, novinar ter likovni in plesni kritik Niko Goršič, kot so ga predstavili svojim bralcem in gledalcem v reviji Lady. Kot je jel pripovedovati Goršič, se mu je med mnogimi potovanji, ki jih je doživel in preživel skupaj s kolegi iz Mladinskega gledališča, za vedno vtisnil v spomin prehranjevalni ritual v Kolumbiji, natančneje v glavnem mestu Bogota. Po generalki za večerni nastop se je ekipa odločila, da se okrepča v enem izmed uličnih kioskov, in po slastnem obedu je šel režiser, ki ga je označil za velikega gurmana, vprašat, kakšno je to slastno meso, ki so ga pravkar pomalicali, in dobil je odgovor, da so bile to nutrije. »Ko je to izvedel, je šel takoj naročit še eno porcijo. To se pravi, da je res slastno, in rad bi, da to vedo tudi Slovenci,« je dejal Goršič in še namignil, da ga je prešinila izvrstna ideja, da bi ob Ljubljanici postavili dva ali tri kioske in v njih pekli sveže meso nutrij, ki delajo zgago ob reki, ki se vije skozi glavno mesto. »To bi bila res turistična atrakcija, ne pa da jih pobijajo brez zveze in jih mečejo stran. Rekli so sicer, da bo šlo to meso za pse, ampak ne verjamem, da jim bodo to dali njihovi lastniki jesti. Najprej morajo sami pokusiti, da vidijo, da je dobro,« je še navrgel in povrhu kritično pripomnil, da je ob vsem tem zdaj popolnoma jasno, zakaj med slovenskimi literati nimamo nobenega nobelovca. »Gabriel Garcia Marquez je namreč jedel nutrije,« je poudaril.
