Plinska kriza in energetska draginja sta v Evropi nenadoma ustvarili jedrski energiji izredno naklonjeno ozračje. Jedrska energija po vsem svetu doživlja preporod. Tako je tudi vodja tehničnega sektorja v Gen energiji Bruno Glaser nedavno rekel, da je glede na večdesetletne odlične izkušnje z jedrsko energijo odločitev za nadaljevanje jedrske zgodbe v Sloveniji samoumevna. Pa je to res?

 

V družbi Gen energija, kot vse kaže, nadaljujejo uresničevanje projekta drugega jedrskega bloka v Krškem (JEK 2) – ne glede na to, da politične odločitve o tem še ni in je še nekaj let ne bo.

Iz koalicijske pogodbe izhaja, da se vlada zavzema za »odgovorno odločitev« o drugem jedrskem bloku, sprejela pa naj bi jo po posvetovalnem referendumu. Takšno naj bi bilo po naših informacijah tudi notranje stališče vseh treh koalicijskih partneric, saj je prevladala ocena, da JEK 2 ni kratkoročen odgovor na trenutno krizo, ker bi bil v najboljšem primeru lahko zgrajen čez slabo desetletje. Zato je zdaj smiselno izkoristiti alternative in pospešeno umeščati obnovljive vire energije, JEK 2 pa obravnavati kot alternativo po zaprtju šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, domnevno leta 2033. S tem je skladen tudi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki predvideva, da bodo odgovorni »preučili možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij in opravili vse ekonomske in strokovne analize ter aktivnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede gradnje nove jedrske elektrarne«.

V koalicijski pogodbi so partnerice izpostavile, da bodo »analizirali možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij (na primer majhnih modularnih reaktorjev)«, kar – neuradno – odraža stališče predsednika vlade Roberta Goloba, ki naj bi podpiral sodobne jedrske tehnologije, kakršne denimo proizvajajo v Franciji. Ne glede na to pa bo vlada nedvoumno odločitev o tem, ali sploh zgraditi drugi blok v Krškem in kakšnega, sprejela šele konec tega ali celo v začetku naslednjega mandata (če ga bo dobila).

Vse to si v Gen energiji razlagajo povsem po svoje. Nekoliko presenetljivo je tako poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar pred dvema tednoma medijem dejal, da je bila faza strateškega odločanja (o gradnji JEK 2, op. a.) »zaključena«. Strateško podlago v družbi vidijo v NEPN, ki pa odgovora na to vprašanje dejansko ne daje. »Prehajamo v fazo umeščanja, s postopki državnega prostorskega načrta. Trenutno še nismo tako daleč, da bi iskali partnerje pri projektu, ta faza prihaja v nadaljevanju in bo končana do investicijske odločitve, najpozneje do leta 2027. Do takrat bomo morali imeti izbranega tako dobavitelja tehnološke opreme kot tudi partnerje, s katerimi se bomo lotili finančne konstrukcije in gradnje,« je pojasnil Levičar.

Podobno so po Dnevnikovem preverjanju zapisali v družbi. »Projekt JEK2 je v fazi pred začetkom prostorskega načrtovanja,« so zapisali. Pobudo za začetek priprave državnega prostorskega načrta je ministrstvo za infrastrukturo marca vložilo pri ministrstvu za okolje in prostor, slednje pa še ni sprejelo sklepa o začetku umeščanja v prostor. »V Gen energiji se v tem času pripravljamo na projekt,« so dodali.

V družbi že preverjajo trg

Projekt TEŠ 6 smo v Sloveniji zgradili (tudi) na podlagi svobodne interpretacije izjav, kar je nazadnje pripeljalo do matere vseh korupcijskih afer. Vse več indicev kaže na to, da je projekt JEK 2 krenil po podobni poti. Glaser je namreč minuli teden še razkril, da v družbi poleg različnih študij, analize variant lokacij in vplivov na okolje ter kadrovskih potreb JEK 2 pripravljajo tudi »zahteve dobaviteljem za začetek pogajanj«. V družbi se torej že pripravljajo na objavo razpisa, s katerimi bodo iskali izvajalce.

Ker gradnja jedrskega bloka ni kot nakup avtomobila, mora investitor pred objavo javnega naročila vedeti, kakšno opremo sploh ponujajo dobavitelji. »Gre za predhodno preverjanje trga; kateri dobavitelji na trgu ponujajo izvedljive, preverjene in komercialno dobavljive projekte tlačnovodnih jedrskih elektrarn tretje generacije z močjo okoli 1100 megavatov,« so povedali v Genu.

Tudi to je nenavadno, saj se politični akterji še niso zedinili o tem, kakšen blok želimo – in ali ga sploh želimo – za nameček pa naj bi se politika nagibala k podpori modularnih reaktorjev manjših nazivnih moči. Po drugi strani pa so pogoji o moči novega jedrskega bloka navedeni v energetskem dovoljenju, ki ga je družba pridobila v času Janševe vlade. Kakšen blok naj bi bil drugi jedrski blok v Krškem, pa bo odvisno zlasti od tega, ali bo investitorica projekta zgolj Slovenija ali bo – kot pri prvem bloku – sodelovala še kakšna druga država. V tem primeru je smiselno graditi močnejše bloke.

Pa Evropa?

Slovaška pravkar z dolgoletno zamudo končuje gradnjo svojega tretjega bloka Mohovce 3, ki bo vsak čas priključen na omrežje. To je eden redkih novih jedrskih projektov, ki bodo začeli delovati po nastopu energetske krize v Evropi. Prvi je bil Finski Olkiluoto 3. Slovaška naj bi čez dve leti, ko načrtuje dokončanje četrtega bloka v Mohovcah, postala neto izvoznica električne energije.

Nemčija namerava obdržati dve od treh preostalih jedrskih elektrarn v pripravljenosti tudi po koncu letošnjega leta – torej po končnem roku, ki ga je država pred leti določila kot izhod iz jedrske opcije. Sprememba nacionalnih načrtov prihaja po spoznanju, da sicer svojim državljanom morda ne bi mogli zagotoviti dovolj električne energije za čez zimo, saj se zaradi odvisnosti od Rusije sooča z negotovostjo pri dobavi plina. Najbolj presenetljiva novica medtem prihaja z Japonskega: japonska vlada naj bi razmišljala o gradnji novih jedrskih reaktorjev. x

Anja Hreščak

Priporočamo