Ob jesenskem porastu covida-19 in drugih okužb prebivalci zdravstvene delavce večkrat povprašajo, kdaj ostati doma. Napotki so po naših informacijah zelo različni. Ob nahodu ali občasnem kašlju nekateri ostajajo doma, drugi pa izvedo, da tovrstne blage težave v njihovem primeru niso zadosten razlog za bolniški stalež.
Brez splošnega navodila za odrasle
Koliko je bolnik kužen, glede na njegovo zdravstveno stanje in epidemiološko situacijo presodi zdravnik, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Če ima nekdo nahod sredi intenzivne sezone gripe, je lahko situacija bistveno drugačna, kot če ga ima poleti, so ponazorili v tamkajšnjem Centru za nalezljive bolezni. V poletnem obdobju gre lahko na primer tudi za seneni nahod, so spomnili na NIJZ. »Verjetno blažji nahod brez ostalih znakov res ne pomeni hude ogroženosti bolnika oziroma okolice, ki je sicer zdrava, a je treba spet upoštevati sezono akutnih okužb dihal,« so dodali. Splošnega navodila torej ni. Prebivalcem z znaki okužbe na NIJZ svetujejo, naj se, kadar je to mogoče, posvetujejo z zdravnikom.
Okvirne napotke, kako ravnati, je včeraj dala tudi novomeška enota NIJZ. Ko nas pestijo simptomi okužbe dihal, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu ali pa imamo povišano telesno temperaturo, ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo z zdravnikom, so zapisali. »Izogibajmo se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravimo,« so še poudarili.
Šteje tudi to, kje posameznik dela
Poleg covida-19, različnih prehladnih obolenj in gripi podobnih bolezni se to jesen že pojavljajo tudi posamični primeri gripe, je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinja Bojana Beović. Te bolezni se lahko kažejo na podobne načine, ogroženost prebivalcev zaradi covida pa je zaradi prekuženosti in precepljenosti po besedah predsednice zbornice precej manjša, kot je bila v prejšnjih sezonah. »Tudi navodila ne morejo biti povsem enotna,« ugotavlja. Za ljudi, ki so zaradi svoje kronične bolezni bolj ogroženi, je počitek ob akutni okužbi pomembnejši, je ponazorila. Šteje tudi to, kje dela posameznik in s kom je pri tem v stiku: »Na oddelku, kjer zdravijo onkološke bolnike na kemoterapiji, je preprečevanje prenosa okužbe pomembnejše kot v pisarni, kjer posameznik sam sedi za računalnikom.«
Pri odločitvah, ali je bolniški stalež potreben, je pomemben tudi potek bolezni. Čeprav nekateri v svojem delovnem okolju ne bi nikogar ogrožali in zapleti pri njih niso verjetni, imajo lahko ob okužbi visoko vročino. V tem obdobju je v nekaterih okoliščinah smiselna tudi uporaba maske na delovnem mestu, je izpostavila Bojana Beović. »Če sumimo, da gre za blažji prehlad, ki nas ne ogroža, so maske prav gotovo na mestu. Enako velja, če smo bili v tesnem stiku z bolnikom, ki ima covid-19.« Virus se lahko pri posamezniku izloča, še preden se pojavijo simptomi, je opozorila.
Ob blagem izcedku gre lahko otrok v vrtec
Ko gre za otroke, so aktualni napotki natančnejši kot v primeru odraslih. V nedavno objavljenih smernicah na NIJZ ugotavljajo, da blažji kašelj in nahod, če se otrok dobro počuti, nista razlog, da bi ostal doma. Da otrok lahko obiskuje šolo ali vrtec, če ima le blag izcedek iz nosu in pokašljuje, so nedavno razjasnili tudi v sekciji za primarno pediatrijo, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Obisk pri zdravniku pa je ob prehladnem obolenju otroka smiseln po treh dneh vročine, ko se kašelj stopnjuje ali če se pojavi težko dihanje, je razvidno iz omenjenih smernic.
