Minister za finance Klemen Boštjančič je v sredo ostro obračunal z zastopniki interesov delodajalcev, ki so kritizirali paket predstavljenih davčnih sprememb. »Gre za politikantsko vpitje,« je rekel Boštjančič in trdil, da gospodarstveniki očitno nočejo ali ne želijo razumeti, kaj želi doseči. »Ne samo danes, tudi v preteklosti smo, ne bom rekel neskončnokrat, ampak res velikokrat, pojasnjevali razvojno naravnane ukrepe,« je razlagal minister. »Moja vrata so odprta. Če kakšen gospodarstvenik še vedno česa ne razume, lahko pride k nam, pa mu bomo dodatno pojasnili.«
Preberite komentar: Paket posegov v davčno zakonodajo: Kozmetične spremembe
Dnevnik je izvedel, da niso zgolj socialni partnerji tisti, ki utemeljeno kritizirajo omenjeni paket posegov v davčno zakonodajo. Že konec maja mu je ustavnopravne pomisleke pisno sporočila služba vlade za zakonodajo. Obregnila se je ob ugodnejšo davčno obravnavo visokokvalificiranih kadrov, mlajših od 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini preselili ali vrnili v Slovenijo. Olajšavo v višini sedem odstotkov od bruto plače bodo lahko uveljavljali pet let, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače.
Prav ta davčna sprememba vseskozi vznemirja delodajalske interesne skupine. Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bil že na junijski seji ekonomsko-socialnega sveta zelo kritičen do nje. Ocenil je, da ni pravo sporočilo za domače zaposlene.
Boštjančič: Predlog ni ustavno sporen
»Gre za diskriminacijo slovenskih državljanov,« je predlog v torek kritiziral Bogdan Oblak, predsednik območne obrtne zbornice. »Vlada nam je obljubila, da nas bo upoštevala, a tega ne počne, kar ji je treba jasno povedati.« Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so sicer dobrodošle, vendar nezadostne in predvsem diskriminatorne do domačih in tujih strokovnjakov, je ponovno opozorila tudi GZS in ocenila, da bi bila boljša rešitev uvedba razvojne kapice.
Boštjančič očitek diskriminiranja rezidentov Slovenije vztrajno zavrača. »Absolutno smo to zelo dobro preučili, pri pripravljanju tega ukrepa smo ves čas imeli v mislih eventualno neenakost. Predlog je pripravljen tako, da smo prepričani, da ni ustavno sporen,« je zatrdil. »Razlog za to ni samo dejstvo, da imajo podobne ukrepe tudi že v drugih evropskih državah, predvsem na Portugalskem, v Španiji, na Danskem.« Boštjančič je še trdil, da podobne spodbude v Sloveniji že veljajo za določene skupine delovno aktivnega prebivalstva in da ta rešitev ni nič posebnega.
Upoštevati je treba načelo enakosti pred zakonom
V vladni službi za zakonodajo, kot že rečeno, niso enakega mnenja. Konec maja, torej že pred več kot tremi meseci, je direktor službe Rado Fele poslal dopis pripravljalcu zakonskega paketa, potem ko mu je ta poslal v pregled predlog vladnega gradiva. »Ker gre v primeru predmetnega gradiva za izhodišča za pripravo sprememb davčne zakonodaje, s katerimi se vlada šele seznani in jih, kot je navedeno, sprejema kot okvir za pripravo sprememb davčne zakonodaje, zgolj okvirno nanizanih vsebinskih ukrepov še ni mogoče presojati z vidika pristojnosti naše službe,« je uvodoma zapisal Fele. »Ne glede na navedeno že v tej fazi izpostavljamo, da je treba pri snovanju ukrepov in pripravi sprememb zakonov, kamor bodo ti ukrepi vključeni, dosledno upoštevati (tudi) ustavna načela, pri čemer že v tej fazi opozarjamo zlasti na načelo enakosti pred zakonom.«
Če ponovimo: vladna služba za zakonodajo je Boštjančiča izrecno opozorila na tveganje, da bo davčna olajšava za kadre iz tujine neustavna. Kljub temu ministrstvo vztraja pri predlagani rešitvi in javnosti zatrjuje, da je ustavnopravno brezhibna.
To ni edina slabost v Boštjančičevih načrtih, ki je na seji v sredo botrovala preložitvi predvidene potrditve predlaganega paketa davčnih sprememb. Kot smo neuradno izvedeli, je bila razprava v vladi občasno zelo burna, nezadovoljstvo pri posameznih ministrih pa izrazito, tudi zaradi prepoznega in preslabega obveščanja o zamišljenih posegih v davčno zakonodajo. V tej luči je treba tudi razumeti javno izrečeno kritiko ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, ki je izrazil željo po dodatnih usklajevanjih in po tem, da bi davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu ter ne povzročala dodatnih težav.
Če molčiš, se s predlogom strinjaš
Finančni minister je skušal nevtralizirati kritiko kolega Hana s trditvijo, da je vlada uskladila predlog davčnih sprememb in da gospodarsko ministrstvo podpira vse ukrepe in tudi razume njihovo razvojno naravnanost. »Če bi bile odprte ključne stvari, vlada tega tako pomembnega paketa, kot so davčni zakoni, ne bi potrjevala na dopisni seji,« je dodal Boštjančič. V tem kontekstu kaže izpostaviti, da ima postopek potrjevanja na dopisni seji posebnost. Svoje nestrinjanje mora minister ali ministrica izrecno sporočiti. Če se odzove z molkom, se šteje, da se s predlogom strinja.
Urad vlade za komuniciranje in ministrstvo za finance včeraj nista odgovorila na Dnevnikova vprašanja.
Gospodarstvo odgovarja vladi: Ne, hvala!
Ministrstvo za finance je pripravilo prvi paket davčnih sprememb, katerih cilji naj bi bili izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij. »Tega v predlaganih spremembah ne vidimo,« sta včeraj sporočili gospodarska in obrtno-podjetniška zbornica. »Predlagani paket davčnih sprememb je nesistemski, necelovit in nedomišljen. Če želi država na področju davkov resnično pomagati gospodarstvu, naj mu prisluhne. Oblikuje naj paket, ki bo slovenskim podjetjem omogočil enakovredno tekmo na globalnem trgu. S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti.«
