Podjetje Minis pred letom 2015 tako rekoč ni obstajalo. Na spletu ga ni bilo mogoče izslediti, telefonska številka ni bila objavljena. Iz orbite anonimnosti ga je katapultirala begunska kriza. Podjetje si je namreč zagotovilo največji del javnofinančnega posla, povezanega s postavljanjem in podiranjem ograje. Uspešno je bilo pri dveh od petih večmilijonskih razpisov, še pri enem je po naših neuradnih podatkih sodelovalo iz ozadja. Postavljanje in vzdrževanje ograje, ki se je začelo pod vlado Mira Cerarja, je po zadnjih dostopnih izračunih stalo okoli 30 milijonov evrov, od tega je Minis prejel okoli devet milijonov evrov. Za podiranje bo zdaj prejel še sedem milijonov evrov. Enega izmed velikih javnih naročil pa Minisu ni uspelo dobiti. Precej presenetljivo je posel vzdrževanja ograje kot najcenejši ponudnik na razpisu dobila družba Mensel iz Ljubljane. Prav s tem poslom so po dokumentaciji, ki smo jo pridobili na Dnevniku, povezane nenavadne okoliščine.
Zakaj se je Dkom lotila pregleda
Ministrstvo za notranje zadeve je javni razpis za vzdrževanje ograje in neposredne okolice objavilo sredi aprila 2020. Oktobra istega leta je Mensel z ministrstvom podpisal tri milijone evrov vredno pogodbo. Aprila naslednje leto, skoraj pet mesecev po podpisu pogodbe, so se v državni revizijski komisiji (Dkom) odločili, da zaradi suma na prekršek posel podrobno pregledajo. Od podjetja Mensel so zahtevali, naj dokaže, da imajo na zalogi »85 stebrov, 85 svedrov, 80 panelov, določeno količino napenjalne žice (končertine) ..., vse proizvajalca Legi (kot je zahteval razpis, op. a.)«, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo analizirali na Dnevniku. Dkom se je lotila pregledovanja posla, ni pa jasno, kakšen je bil razlog oziroma povod za to. Mensel se je na zahtevo odzval in dokazal, da ima v svojem skladišču vse našteto. Njihova pogodba, mimogrede, še traja. Zakaj oziroma kdo natančno ter na podlagi česa je sklepal, da Mensel navedenega materiala nima, iz dostopne dokumentacije ni razvidno.
Dkom je lahko ta del medijsko odmevnega in mnogokrat prevpraševanega posla z ograjo vzela pod drobnogled, ker ni samo organ pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, ampak kot prekrškovni organ tudi nadzira izvajanje zakona o javnem naročanju. To pomeni, da lahko v primeru suma na prekršek sama uvede in vodi postopek o prekršku zoper javnega naročnika, ponudnika (kot v opisanem primeru podjetja Mensel), kandidata ali podizvajalca in njihove odgovorne osebe. Vsi našteti morajo državni revizijski komisiji v določenem roku odstopiti vse dokumente in dokaze, ki jih ta od njih zahteva.
V prekrškovni postopek
tudi po oddaji naročila
Dkom lahko skratka sproži prekrškovni postopek še dolgo zatem, ko je javno naročilo že pravnomočno oddano. Postopek lahko začne na predlog ali po uradni dolžnosti na podlagi prijave ali zaznave v revizijskem postopku, in sicer vse dokler ne pretečejo tri leta od dneva, ko je bil (domnevni) prekršek storjen. Dkom lahko ob ugotovljenem prekršku izreče tudi sankcije: globo glede na vrednost javnega naročila, in sicer za posameznika od 40 do 2000 evrov, za odgovorno osebo od 40 do 5000 evrov, za samostojnega podjetnika od 200 do 75.000 evrov in za pravno osebo od 200 do 250.000 evrov. Lahko izreče tudi opomin, o izločitvi iz postopkov javnega naročanja za odgovorno osebo naročnika ali za ponudnike ali podizvajalce pa odloča sodišče. Izločitev lahko traja največ pet let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
