Pred četrtkovim tajnim glasovanjem v državnem zboru, na katerem bodo poslanci volili dva nova člana sodnega sveta, so svoje mnenje o kandidatni listi in nekaterih dilemah, ki jih odpirajo posamezni kandidati, podali tudi v sodnem svetu.
Predsednica sodnega sveta Urška Kežmah poudarja, da se sodni svet sicer ne more in ne sme izrekati o posameznih kandidatih, vendar pa: »Ne glede na navedeno sodni svet izraža določene pomisleke o ohranjanju sorazmerja med predstavniki sodstva, torej sodniki, in drugimi pravnimi strokovnjaki, kot ga določa 131. člen ustave, če bi član sodnega sveta postal pravnik, ki je zaposlen na sodišču, a ni sodnik,« nam je odgovorila na novinarsko vprašanje.
Med štirimi kandidati na kandidatni listi, ki jo je v državni zbor poslala predsednica republike Nataša Pirc Musar, je namreč tudi Sandra Marčič, ki kot strokovna sodelavka oziroma višja pravosodna svetovalka službuje na okrožnem sodišču na Ptuju. Kot je pred parlamentarno mandatno-volilno komisijo pojasnil Jan Kovačič iz urada predsednice republike, je Sandra Marčič v svoji kandidaturi izpostavila potrebo po zastopanosti javnih uslužbencev, ki delujejo znotraj sodstva, ter medgeneracijsko sodelovanje med pravnimi strokovnjaki, ki so trenutno v sodnem svetu, in mlajšimi pravniki, med katere sodi sama.
Dilema načela delitve oblasti
Na kandidatni listi je tudi generalna državna odvetnica Ana Kerševan, ki nekatere prav tako moti zaradi funkcije, ki jo opravlja, saj gre za visoko funkcionarko izvršilne veje oblasti.
»Glede visokih funkcionarjev drugih vej oblasti je v vsakem primeru treba pretehtati, ali bi lahko prišlo do konflikta interesov, ali bi torej lahko določena veja oblasti preko svojih predstavnikov v sodnem svetu posredno vplivala na delovanje sodstva,« opozarja Urška Kežmah, Ana Kerševan pa pravi, da generalno državno odvetnico res imenuje vlada, vendar pa njeno imenovanje ni možno, če njene ustreznosti ne potrdi neodvisna komisija. Vlada ima prav tako zadnjo besedo v primeru nesoglasja med zastopanim subjektom in posameznim državnim odvetnikom, »vseeno pa velja, da vlada generalnemu državnemu odvetniku ne daje navodil«, pojasnjuje Ana Kerševan in dodaja: »Ključno je predvsem, kako nekdo svoj poklic ali funkcijo z vidika varovanja neodvisnosti in ugleda sodstva opravlja. Zagotovo lahko pri delovanju generalnega državnega odvetnika v sodnem svetu v posamezni zadevi pride tudi do nasprotja interesov, česar pa ni mogoče izključiti niti pri drugih članih sodnega sveta. To rešuje možnost izločitve, ki jo predvideva 30. člen zakona o sodnem svetu.«
V sodnem svetu sedi enajst članov. Šest je sodnikov različnih stopenj, ki jih izvolijo sodniki sami, pet pa je pravnih strokovnjakov, ki jih izmed univerzitetnih profesorjev, odvetnikov in drugih pravnikov na predlog predsednice republike izvoli državni zbor. Trenutno so poleg šestih sodnikov v sodnem svetu še trije odvetniki, upokojeni notar in profesor prava, tudi v preteklosti pa so zunanji strokovnjaki v sodni svet prihajali iz akademskih vrst, odvetništva in notariata.
Na tokratni kandidatni listi sta poleg omenjenih še ljubljanska odvetnica Tanja Bohl in mariborski izredni profesor Miha Šepec.
