Julija lani se je koprski odvetnik Franci Matoz, ki na sodiščih redno zastopa predsednika vlade Janeza Janšo in njegovo stranko SDS, povzpel na mesto neizvršnega direktorja upravnega odbora družbe za upravljanje terjatev bank. Imenovala ga je vlada republike Slovenije, pri čemer pa je njen predsednik Janez Janša kršil 37. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki povsem jasno določa, da so se uradne osebe dolžne izogniti nasprotjem interesov. Čim uradna oseba ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki bi lahko vplivale ali že zgolj ustvarile videz, da vplivajo na nepristranskost in objektivnost njenega dela, mora takšne okoliščine razkriti.
Janša kolegov na vladi ni opozoril na nasprotje interesov zaradi svojih poslovnih stikov z Matozem, temveč ga je celo pomagal imenovati. Kot ugotavlja senat komisije za preprečevanje korupcije (KPK), sprejemanje sklepov na sejah vlade v praksi poteka tako, da vlada predloge sklepov praviloma avtomatično sprejme soglasno, razen če kdo od članov vlade izrecno zahteva glasovanje. Tudi v Matozovem primeru glasovanja ni nihče zahteval. Torej so se z imenovanjem Matoza strinjali vsi, vključno s predsednikom vlade, ki ga Matoz zastopa in ga je zastopal v številnih pravnih postopkih, vključno s postopkom pred KPK.
Najbolj tipično nasprotje interesov
Da bi zadostil kriterijem integritete in izogibanja nasprotju interesov, bi moral Janša preostale člane opozoriti na svoje redno sodelovanje z Matozem, vlada pa bi imela nato pet dni časa, da bi odločila o njegovi morebitni izločitvi. »Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, sodi med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov, zato bi obravnavana oseba morala vedeti, da je oziroma bo s takšnim ravnanjem vzbudila tudi dvom v objektivnost in nepristranskost celotnega postopka, ne glede na to, da njena pravica sodelovanja pri odločanju o tovrstnih vprašanjih izhaja iz področne zakonodaje in poslovnika vlade. V naravi funkcije predsednika vlade je, da mora sodelovati pri odločanju in sprejemati odločitve, ki so ne samo pravilne, pač pa tudi objektivne in nepristranske in imajo prednost pred njegovim zasebnim interesom,« je med drugim opozoril senat KPK. Ugotovitve KPK so pravnomočne, saj se je Janša odločil, da je ne bo izpodbijal na upravnem sodišču.
Za Janšev komentar, kako komentira odločitev KPK in ali dejstvo, da ugotovitev ni izpodbijal, pomeni, da se s KPK strinja, smo se obrnili na stranko SDS in vladni urad za komuniciranje. Odgovora zaenkrat še nismo prejeli, se je pa Janša na ugotovitve KPK odzval prek družbenega omrežja twitter in prst uprl v KPK in postopke, ki se na KPK niso končali po željah SDS. »Važno, da je bilo s popoldanskim ’fušem’ predsednika računskega sodišča za 20.000 evrov na mesec po mnenju KPK vse OK. Pa z Golobovimi plačami in nagradami za 45.000 evrov na mesec v državnem podjetju tudi,« je zapisal Janša.
Na KPK so takšen Janšev odziv očitno pričakovali, saj so v sporočilu za javnost pred tem že zapisali: »Komisija vnaprej zavrača vse morebitne neutemeljene in neupravičene očitke o tem, da je objava ugotovitev kakorkoli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj pri javnih objavah ravnamo v vseh primerih enako. To je, da ugotovitve ali druge odločitve komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu.«
Zgled za celotno družbo
»Predsednik vlade, ministri in drugi vidni predstavniki oblasti s svojim delovanjem ne vplivajo samo na naloge v njihovi pristojnosti, temveč so zgled za celotno družbo. Njihove kršitve je potrebno zato jemati še posebej resno,« se je na objavljene ugotovitve odzval Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenia ter poudaril, da Janšev primer kaže tudi na pomanjkljive postopke kadrovanja na ključne funkcije, ki bi morali biti bolje urejeni. »Postopki imenovanja na ključne funkcije, tako v javnem sektorju, kot tudi v podjetjih v državni lasti, bi morali biti vodeni kakovostno, brez nepravilnosti in s tem vzbujati zaupanje javnosti. Ta primer kaže, da temu še zdaleč ni tako. Ob tem ne smemo pozabiti na nedavna opozorila Združenja nadzornikov Slovenije o nadaljevanju slabih praks pri kadrovanju v upravne odbore družb v lasti države,« je še pojasnil Peterka, ki upa, da bodo državni funkcionarji vzeli ugotovitve KPK resno, in predvsem ravnali skladno s priporočili. x
