Od 30. obletnice osamosvojitve in osamosvojitvene vojne mineva že skoraj leto in pol, država pa vojnim veteranom še vedno ni podelila spominskih medalj. Veteranski organizaciji Zveza veteranov vojne za Slovenijo in policijska zveza Sever sta na potrebo po odlikovanju ob 30. obletnici vojne začeli opozarjati že leta 2020. Večina udeležencev bojev in bojnih priprav namreč že od leta 1991 čaka na priznanja – po dostopnih podatkih je leta 1991 odlikovanja prejelo zgolj 8749 veteranov, vseh registriranih veteranov pa je skoraj 65.000. Veteranski organizaciji sta za čimprejšnjo podelitev odlikovanj predlagali tudi način podelitve in izdelave medalj.

Toda Janševa vlada je pred lansko obletnico osamosvojitve postopke zavlekla; kasneje se je izkazalo, da je skušala odlikovanje premakniti v obdobje pred letošnjimi volitvami, verjetno z namenom, da bi bili odlikovanci in volilci bolj naklonjeni vladajoči politični opciji. Pomenljivo je tudi, da je posel izdelave odlikovanj namesto predlaganega izdelovalca dobilo podjetje, ki je – neformalno – povezano z Janševim bratom Rajkom Janšo; ta je sicer redni dobavitelj različnih protokolarnih izdelkov za vlado, kadar je na njenem čelu njegov brat. Posel je bil vreden 364.048 evrov.

Na koncu so se postopki na ministrstvu za obrambo v času prejšnjega ministra Mateja Tonina tako močno zapletli, da je skoraj vseh 80.000 naročenih medalj danes še vedno – v skladišču.

Zgrešena poteza

Novo vodstvo obrambnega ministrstva (MORS) je na Dnevnikovo povpraševanje odgovorilo, da »je prejšnje vodstvo na področju podeljevanja spominskih medalj do junija 2022 v zvezi s tem naredilo premalo oziroma skoraj nič«. Ocenili so, da je bil »projekt strokovno in logistično neustrezen«. Po podatkih ministrstva je bil doslej veteranskim organizacijam predan zgolj majhen del medalj – skupaj okrog 8000 od 80.000. »Koliko spominskih medalj je bilo dejansko podeljenih upravičencem, bo znano v kratkem, saj je prejšnje vodstvo zapustilo neurejeno evidenco prejemnikov spominskih medalj,« so sporočili z MORS. Podeljevanje naj bi ob različnih slavnostnih priložnostih na lokalnih ravneh zdaj potekalo do konca letošnjega leta, težko pa si je predstavljati, da bo v treh mesecih podeljenih vseh preostalih 70.000 medalj (del naj bi jih prejeli tudi odlikovanci, ki sicer nimajo formalnega veteranskega statusa, a so zaslužni za osamosvojitev, in nekateri, ki živijo v tujini).

»Krogle in medalje največkrat ne 'zadenejo' pravih ljudi, spominske medalje pa so namenjene mnogim in zgodi se lahko, da koga zgrešijo,« je dogajanje komentiral predsednik združenja Sever, dr. Tomaž Čas. »Dobronameren predlog Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever iz leta 2020 se je izjalovil v tistem trenutku, ko se je vlada odločila, da bo sama izpeljala ves postopek, čeprav ji je bil predstavljen že izdelan predlog medalje in dano zagotovilo, da bodo medalje izdelane maja 2021. To je bilo iz zdaj znanih razlogov preslišano, generalni sekretariat vlade pa je oddal javno naročilo za izdelavo medalj šele 1. julija 2021. Tako so medalje zgrešile 30. obletnico in zgrešile bodo še koga – glede na način podeljevanja, ki ga je predvidela prejšnja vlada,« je razočaran Čas.

Brez zakonske podlage

Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili na Dnevniku, je razvidno, da je do blokade prišlo tudi decembra lani, ko se je vodstvo Uprave za vojaško dediščino (URSVD), ki deluje v okviru obrambnega ministrstva, odločilo, da bo pregledalo vse podatke o veteranih, ki jih bodo posredovale veteranske organizacije. »Prejete podatke bomo primerjali s seznamom oseb s statusom vojnega veterana in vam potrdili, katerim osebam lahko medaljo podelite,« je navedeno v enem od tedanjih dopisov. Kasneje se je sicer izkazalo, da je pregledovanje veteranskih seznamov sporno s stališča varovanja osebnih podatkov. Novi vodstvi URSVD in MORS sta letos poleti ugotovili, da za vpoglede v evidence v resnici ni zakonske podlage. Tako naj bi URSVD poslej zgolj zbrala podatke, ki jih bodo poslale veteranske organizacije, razdeljevanje medalj pa naj bi prevzele lokalne uprave za obrambo. Teh je v Sloveniji šest in delujejo v večjih regionalnih središčih.

Po naših informacijah je prejšnje vodstvo URSVD eni od uslužbenk sicer že prepovedalo ukvarjanje s projektom »medalje«, vendar ne zaradi spornosti osebnih podatkov, temveč zato, ker so vodilni hoteli sami imeti nadzor nad veteranskimi seznami. Kot je znano, je »veteransko vprašanje« ideološka stalnica v obdobjih Janševih vlad – priznavanje vojaških zaslug in zaslug za osamosvojitev je vzvod, s katerim poskuša vodja SDS usmerjati politično in družbeno dogajanje v državi. 

Priporočamo