Ko je kranjska okrožna sodnica Tanja Bizjak v začetku leta zavrnila del tožbe, s katero je Janez Janša od Republike Slovenije, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, sodnice Barbare Klanjšek in upokojenih sodnikov Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše terjal nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine zaradi obsodbe v zadevi Patria, se je prvak SDS odzval: »Brez izvajanja enega samega dokaza je kranjska sodnica zavrnila odškodninsko tožbo zoper Maslešo in ostale akterje krivosodja v zadevi Patria, češ da naj škodo namesto njih poravnajo nič krivi davkoplačevalci.«
Njegov odvetnik Franci Matoz je tedanji neuspeh na sodišču komentiral z besedami, da je sodišče zakrivilo absolutno kršitev pravilnosti postopka in da sta z Janšo ponudila dovolj dokazov, da so toženi (večinoma že nekdanji) pravosodni funkcionarji ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem tudi izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti.
Toda eno so besede in drugo dejanja. Janša in Matoz se na delno sodbo (sodnica sojenje nadaljuje s tožbo proti državi) nazadnje sploh nista pritožila. Pred tem je Janša več let zatrjeval, da so za kazenski postopek v zadevi Patria, ki se je po razveljavitvi na ustavnem sodišču končal z zastaranjem, osebno odgovorni pravosodni funkcionarji. Odgovora na vprašanje, zakaj se nista pritožila, kljub poizvedovanju pri odvetniku Matozu nismo prejeli.
Pritožba le na stroške
Da s tožbo v delu, ki se je nanašal neposredno na pravosodne funkcionarje, ne bosta uspešna, je bilo sicer pričakovano. »Odločitev sodišča je bila pričakovana, saj je skladna z jasno in nedvoumno določbo ustave, s katero se zagotavlja neodvisnost sodstva. Enako stališče je, ko gre za odškodninsko odgovornost sodnikov, zavzela domača in evropska sodna praksa ter pravna teorija,« je sodbo komentiral pooblaščenec treh sodnikov Emil Zakonjšek.
Janša se je nazadnje pritožil le na izračun pravdnih stroškov, ki jih bo moral zaradi neuspešne tožbe poravnati pravosodnim funkcionarjem. Zaradi visokega tožbenega zahtevka in več toženih strank se je nabralo za 22.647 evrov stroškov, pri čemer je imel Janša še srečo, da so peterico zastopali le trije odvetniki. Kot so nam pojasnili na kranjskem sodišču, višji (ljubljanski) sodniki o pritožbi še niso odločili.
Kakšna bo odškodnina?
Predsednik SDS tudi z delom tožbe proti državi vztraja pri vrtoglavo visoki odškodnini, ki pa se mu ji najverjetneje ne bo uspelo niti približati. Po naših neuradnih informacijah naj bi mu državno odvetništvo, ki zastopa državo, ponudilo okoli 50.000 evrov odškodnine, vendar Janša na ponujeni znesek ni pristal.
Janša bo sicer od države zagotovo prejel določeno odškodnino, saj ta pripada vsem, ki so bili v priporu oziroma zaporu, kasneje pa niso bili pravnomočno obsojeni ali pa je bila obsodba razveljavljena. Po podatkih iz zadnjega letnega poročila državnega odvetništva so sredstva za odškodnine neupravičeno obsojenim lani znašala 166.989 evrov. Kot je mogoče slišati od odvetnikov, ki se ukvarjajo s kazenskim področjem, državno odvetništvo navadno priznava odškodnino okoli 40 evrov za dan za zapahi. Seveda pa je vsak primer treba obravnavati posebej. Na višino odškodnine vplivajo številni dejavniki, od izgube dohodkov, družinskih okoliščin, razmer v zaporu, morebitnih duševnih posledic ... Janša je bil v zaporu na odprtem oddelku skupaj 176 dni, nekaj časa pa se je iz zapora tudi vozil v službo v državni zbor. Kljub temu lahko verjetno računa na odškodnino, ki bo višja od 40 evrov na dan, torej okoli 7000 evrov, saj naj bi bila že ponudba državnega odvetništva precej bolj radodarna.
