Na celjskem sodišču se je sojenje trem obtoženim v zadevi Trenta, Branku Kastelicu, Janezu Janši in Klemnu Gantarju, začelo potem, ko sta bili kot neutemeljeni zavrnjeni zahtevi zagovornika Janeza Janše Francija Matoza za izločitev predsednice sodišča in sodnika porotnika zaradi dvoma o njuni nepristranskosti.
»Tožilec je prebral obtožnico, senat pa naj pogugla medijske objave v Dnevniku, Delu in Pop TV, pa bo jasno, da je obtožnica medijski konstrukt, saj so v njej napačni podatki glede cen zemljišč in primerjave za nekoč eno najlepših kmetij v Trenti na 3,5 hektarja velikem zemljišču s tremi stavbami. Tudi to, da na obstoječih gabaritih ni mogoče graditi niti obnavljati, ne drži. Na stotine objektov v Soči je bilo obnovljenih, tudi vikendi nekaterih znanih tožilcev,« je v svojem zagovoru med drugim izpostavil prvak SDS Janez Janša.
Vedeli, da je zemljišče vredno le 20.000 evrov
Bistveni očitek iz obtožnice je, da je gospodarska družba Imos Janši, ki je pri tej družbi leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, »podarila« drugi obrok, in to prek navideznega posla z nakupom njegove nepremičnine v Trenti. Čeprav je Imos pridobil cenitev, da je zemljišče v Trenti vredno največ 20.000 evrov, je zanj plačal 131.000 evrov. Janša torej ni zemljišča poceni kupil in ga drago prodal. Tožilstvo nekdanjemu prvemu možu Imosa očita, da je zemljišče preplačal in družbo oškodoval. Uradno je sicer šlo za avans za gradnjo objekta v Fiesi, a to naj bi bila zgolj krinka, pod katero je Imos zagotovil denar za Janševo zemljišče. Vsi obtoženi naj bi bili torej vpleteni v sporne posle pri (pre)prodaji dobrih 15.000 kvadratnih metrov zemljišča v Trenti, kjer so tudi ostanki kmetije iz 19. stoletja, do katere vodi zgolj lesena brv čez reko Sočo, povrhu vsega zemljišče leži v Triglavskem narodnem parku, ki je pod posebnim varstvom in kjer naj gradnja in obnova ne bi bili mogoči.đ
Omenjeno parcelo je Janša kupil leta 1992 za slabih 4600 evrov. Vsi trije obtoženi so krivdo za sodelovanje pri spornem poslu zanikali, kot tudi, da so se med seboj poznali. Nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic je dejal, da ni zlorabil položaja, kar naj bi potrdili vsi takratni nadzorniki gradbeništva. Povedal je, da se je po vstopu Slovenije v EU povpraševanje po nepremičninah močno povečalo in da so se špekulativno po višjih cenah kupovala tudi kmetijska zemljišča. Posledično je bilo opravljenih tudi veliko cenitev. »Jaz sem kolateralna škoda tega postopka, čeprav sem politično neopredeljen,« se je branil Kastelic. Da je bilo vse izpeljano po pravilih, da ni pomagal Kastelicu v škodo Imosa in v dobro Janše, pa je bilo vse, kar je na sodišču dejal nekdanji direktor Evrogradenj Klemen Gantar, ki na vprašanja tožilstva in sodnice ni odgovarjal.
Navedbe v obtožnici »skregane z zdravo pametjo«
Janša pa je dejal, da so navedbe v obtožnici skregane z logiko in zdravo pametjo in da tudi številke, ki sta jih navajala tožilca, ne držijo. »Ko sem postal predsednik vlade konec leta 2004, sem živel v enosobnem stanovanju v Zupančičevi jami, zato sem začel iskati primernejše stanovanje. Tudi z vidika varovanja. Takrat nisem imel denarja, zato sem želel v zameno za večje stanovanje ponuditi nepremičnini, ki sem ju imel na voljo. Pokazala se je možnost prodaje posesti v Trenti, ki je bila nekdaj najlepša kmetija na drugi strani Soče. Tam do leta 2004, ker je v obmejnem pasu, gradnja sploh ni bila mogoča, po vstopu Slovenije v EU pa so cene nepremičnin povsod, tudi v obmejnem pasu, zrasle. In ko sem dobil konkretno ponudbo, smo se še nekaj časa usklajevali, cena pa je bila na koncu nižja od zahtevane. Moj namen je bil prodati ali zamenjati posest za to, da bi rešil svoj stanovanjski problem. In takih primerov je bilo v Sloveniji na stotine,« je v svoj bran dejal Janša. Ob odhodu s sodišča se je znova obregnil ob obtožnico in zavlačevanje postopka. »Sodnica je prebrala zagovor iz maja 2014, torej je trajalo deset let, da smo slišali obtožnico,« se je pridušal Janša in sodišče označil za »kengurujsko«. Zadeva sicer zastara 30. marca 2027.
