Na ministrstvu za zdravje so v mandatu Janeza Poklukarja podelili sedem koncesijskih programov. Z izjemno dodatnega programa za zobne bolezni in endodontijo so nadomeščali odhode obstoječih koncesionarjev, tako da je bilo za naslednike obvezno »prevzemanje« predhodnikovih pacientov. Pri koncesijah, za katere je Janševa vlada pot odpirala tik pred volitvami, pa bodo očitno imele zadnjo besedo bodoče oblasti.
Pomisleki iz zdravniških vrst
Nova uredba predvideva podeljevanje koncesij za čeljustno in zobno ortopedijo (v obsegu 4,7 programa), parodontologijo (0,4 programa), oralno kirurgijo (2,2 programa), oftalmologijo (dva programa), dermatovenerologijo (en program), kardiologijo in vaskularno medicino (pol programa) in klinično psihologijo (prav tako pol programa). Koncesije bodo podeljene za 15 let, je razvidno iz uredbe, ki jo je vlada izdala 20. aprila. Bodoče koncesionarje so nameravali na ministrstvu za zdravje iskati z javnim razpisom, objavljenim najpozneje v 30 dneh od uveljavitve uredbe.
Do Poklukarjevih namer, o katerih smo pred objavo uredbe poročali v Dnevniku, so bili kritični v sindikatu zdravnikov Fides. Ob novici, da namerava tik pred volitvami težave z dostopnostjo javnega zdravstvenega sistema reševati z dodatnimi koncesijami, se potrjujejo slutnje o hitenju Slovenije »v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva«, so opozorili v Fidesu, ki ga vodi Konrad Kuštrin.
Strah, da javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne bi zmogli prevzeti dodatnega bremena, je tudi po oceni Fidesa upravičen. Vendar s takšnimi potezami minister še dodatno spodkopava javni zdravstveni sistem, so takrat ugotavljali v Fidesu. Izvorne težave javnih zavodov, ki se soočajo z vse večjim pomanjkanjem zdravstvenega osebja, so po oceni Fidesa sicer povezane z nezmožnostjo ustreznega nagrajevanja tamkajšnjih zaposlenih.
Po očitkih iz zdravniških vrst so z ministrstva za zdravje sporočili, da bodo odločitev prepustili bodočemu ministru. Izpeljali pa bodo vse potrebne formalne postopke zanjo, dodajajo. »Sprejeta uredba je samo prvi korak, zdaj morajo steči vsi formalni postopki razpisa,« poudarjajo na ministrstvu. Pri tem se še naprej sklicujejo na dolge čakalne dobe in nezmožnost javnih zdravstvenih zavodov, da bi zagotovili primerno dostopnost zdravstvenih storitev.
Koncesije so tokrat ostale v ozadju
Kako bo vprašanje koncesij reševala bodoča vladna koalicija, ostaja neznanka. V Gibanju Svoboda bi se pri krajšanju čakalnih dob glede na svoj predvolilni program naslonili na vse izvajalce, ki se prijavijo v sistem. Čistim zasebnikom se tako – dokler so čakalne dobe na njihovem področju predolge – ne bi bilo več treba potegovati za koncesije. V SD in Levici bi dali na drugi strani prednost javnim zdravstvenim zavodom. Kot je že znano, je bilo ravno pri pogledih na javno zdravstvo v strankah nastajajoče koalicije precej razlik, a koncesije tokrat niso bile med najbolj izpostavljenimi temami predvolilnega obdobja.
Brez jasne predstave o potrebah
»Dokler ni pripravljena mreža, ki bi razjasnila, kje so potrebna katera zdravljenja, je smiselno z odločitvami o novih koncesijah počakati,« meni Nevenka Lekše iz Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas. Bodoča vlada bi se morala po njeni oceni za začetek posvetiti vprašanju, kako poskrbeti, da bodo imeli prebivalci enakomeren dostop do zdravstvenih storitev. Nasploh pa je, kadar se vlade s koncesijami ukvarjajo tik pred volitvami, na mestu previdnost, ugotavlja Lekšetova, ki je tudi članica skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz vrst upokojencev.
