Kot se na sojenjih, na katerih se v različnih vlogah pojavlja prvak SDS Janez Janša, neredko dogaja, je kranjsko okrožno sodišče moralo prestaviti tudi začetek sojenja v pravdi, ki bi se danes morala začeti prav na pobudo Janše. Gre za 900.000 evrov težko tožbo, ki jo je Janša vložil proti državi, danes že nekdanji tožilki (zdaj odvetnici) Branki Zobec Hrastar, ljubljanski okrajni sodnici Barbari Klajnšek, upokojenemu višjemu sodniku Milanu Štruklju in upokojenima vrhovnima sodnikoma Vesni Žalik in Branku Masleši. Toženi so nekateri izmed tožilcev in sodnikov, ki so odločali v zadevi Patria. Po naših neuradnih informacijah naj bi kranjsko sodišče od Janševega odvetnika Francija Matoza oziroma njegove odvetniške pisarne prejelo dopis, da je zbolel edini v odvetniški pisarni, ki je bil prost in ki bi lahko zastopal Janšo na sodišču. Zato sodišču ni preostalo drugega, kot da narok prekliče in razpiše nov datum. Matoza nam včeraj ni uspelo priklicati, od kranjskega sodišča pa prav tako še nismo prejeli uradnega odgovora.
Janša in SDS sta se k tožbam zatekla po tem, ko je ustavno sodišče obsodbo Janše v zadevi Patria razveljavilo, primer pa je na koncu zastaral. SDS je tožbo uperila neposredno proti državi, češ da je kazenski postopek vplival na državnozborske volitve v letih 2011 in 2014. SDS je terjala nekaj manj kot 900.000 evrov z obrestmi vred, na sodišču pa ni bila uspešna. Hkrati je tudi Janša osebno vložil tožbo proti državi in proti konkretnim sodnikom in tožilki, ki so bili vpeti v zadevo Patria. Da Janša toži sodnike zaradi njihovih sodniških odločitev, je toženi sodnik Štrukelj v preteklosti označil za »banalno in nerazumljivo« in se vprašal, »kako se to lahko dogaja v demokratični državi«. Toženi zato pričakujejo, da bo sodišče tožbo po hitrem postopku zavrglo.
Tožba že na tretjem sodišču
Predsednik SDS je tožbo vložil leta 2018, vendar so sledili zapleti. Sojenje bi se moralo začeti že novembra 2019 na ljubljanskem okrožnem sodišču, vendar je Matoz dan pred narokom predlagal prenos pristojnosti na drugo sodišče. Podvomil je o nepristranskosti ljubljanskega okrožnega sodišča, saj so med toženimi tudi nekateri, ki so v preteklosti sodili na tem sodišču ali pa so bili vsaj zaposleni v isti sodni stavbi.
Sledilo je nenavadno naključje oziroma zaplet: odgovor toženih na Matozovo zahtevo po prenosu pristojnosti in zahteva za izločitev vrhovnih sodnikov Jana Zobca in Rudija Štravsa zaradi očitane naklonjenosti Janši sta kar teden dni potovala z okrožnega do vrhovnega sodišča (čeprav sta v isti stavbi), senat, v katerem je poleg Zobca in Štravsa sedel še Tomaž Pavčnik, pa je medtem že odločil v prid Janši in sojenje delegiral v Celje. Selitev pristojnosti so z lastno zahtevo za prenos pristojnosti nato izpodbijali toženi, vrhovno sodišče v spremenjenem senatu pa je ocenilo, da bi lahko splet procesnih in administrativnih zapletov ob prvem odločanju res ustvaril dvom o nepristranskosti sodišča. Spis je nazadnje pristal na kranjskem okrožnem sodišču, kjer pa se je razpis naroka prav tako zavlekel, saj se je prvi sodnik, ki mu je bil spis dodeljen, vmes preselil na sodni svet. Spis je nato prejela druga sodnica, ki pa prav tako danes še ne bo dočakala prvega naroka.
