Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) so preiskovalci in tožilstvo začeli uporabljati maja 2012, do danes pa so tožilci vložili 38 tožb v vrednosti skoraj 35 milijonov evrov. Na sodiščih so v civilnih postopkih, v katerih so morali toženi dokazovati, da so denar nesledljivega izvora zaslužili zakonito, tožili 79 fizičnih in 12 pravnih oseb. Končni finančni izkupiček države je za zdaj majhen. Sodišča so v osmih primerih delno ali v celoti ugodila tožilstvu in izdala osem pravnomočnih sodb, s katerimi je tožilstvo dokončno odvzelo za 1.310.931,82 evra nezakonitega premoženja, v še petih zadevah pa se je tožilstvo s toženimi poravnalo. Na ta račun je v državno malho kapnilo še 318.562,20 evra premoženja nezakonitega izvora. Oboje skupaj pomeni manj kot pet odstotkov vrednosti vseh vloženih tožbenih zahtevkov. Sodišča so tožbe tožilstva pravnomočno zavrnila v osmih zadevah, tožilstvo in Zopni pa sta največji udarec doživela leta 2018, ko je ustavno sodišče razveljavilo zakonski člen, po katerem so lahko v sklopu finančne preiskave pri osumljencih in obtožencih preverili tudi prihodke pred uveljavitvijo Zopnija. Tedaj je bilo tožilstvo prisiljeno umakniti kar dvanajst tožb in še eno pritožbo na višje tožilstvo ter tudi poravnati vse sodne stroške.
Kako do skritega in
zapravljenega denarja
Trenutno si na specializiranem državnem tožilstvu prizadevajo, da bi zakonodaja ustrezno uredila odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki so ga preiskovanci vmes že zapravili, skrili ali pa zaradi obstoječih dolgov nanj v vrsti čakajo upniki, banke ... To bi omogočil tako imenovani nadomestni odvzem, s katerim je tožilstvo v preteklosti že poskušalo. »Ob sedanjem zakonskem besedilu večinska sodna praksa nadomestnega odvzema ne dopušča več z obrazložitvijo, da nadomestni odvzem ni mogoč v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem prav premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe,« pojasnjujejo na tožilstvu. Sodišča so namreč ocenila, da Zopni ne ponuja ustrezne zakonske podlage, da bi tožencu odvzeli premoženje, ki ga ob vložitvi tožbe nima več. Ta možnost bi omogočila, da bi se država tudi pozneje »usedla« na premoženje osumljencev in obtožencev.
Spomnimo, da Zopni omogoča seciranje premoženja osumljencev ali obtožencev hujših (kataloških) kaznivih dejanj, kadar obstaja hkrati sum, da imajo več kot 50.000 evrov sumljivega premoženja. V finančni preiskavi sodelujejo policija, finančna uprava, urad za preprečevanje pranja denarja in drugi pristojni organi. Če njihove ugotovitve potrdijo sume, tožilstvo vloži tožbo, na sojenju pa mora toženi dokazati, da je sporno premoženje zaslužil legalno. V nasprotnem primeru sledi dokončen odvzem.
Za daljšo finančno preiskavo
Zakon, ki so ga pred več kot desetletjem pripravili poslanci mimo pravosodnega ministrstva, je bil že v izhodišču premalo dorečen. Že leta 2014 je doživel noveliranje, nato je sledila že omenjena zaušnica ustavnega sodišča, tožilci pa na nove zakonske spremembe čakajo že najmanj od septembra 2020, ko so pravosodnemu ministrstvu poslali predlog sprememb Zopnija, v katerem so popisali v praksi zaznane težave in njihove predlagane rešitve.
Poleg nadomestnega odvzema tožilci po naših neuradnih informacijah predlagajo tudi, naj jim zakon ponudi več časa za finančno preiskavo. Ta je zdaj omejena na eno leto z možnostjo šestmesečnega podaljšanja iz objektivnih razlogov. Tožilci upajo, da bo nova zakonodaja omogočila podaljšanje finančne preiskave za vsaj še šest dodatnih mesecev. V praksi naj bi namreč imeli težave s pridobivanjem podatkov iz tujine, ki se zna zavleči. Tožilstvo je po naših informacijah v predlogu izpostavilo še več premalo določenih točk zakona, ki omogočajo več različnih interpretacij.
Predlog tožilcev je v času tretje Janševe vlade naletel na gluha ušesa, aktualna koalicija pa ima učinkovitejši odvzem premoženja nezakonitega izvora zapisan že v koalicijski pogodbi. Slednje je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan prav tako izpostavila kot eno svojih prednostnih nalog. Na pravosodnem ministrstvu med drugim načrtujejo tudi ustanovitev posebnega organa za učinkovitejše hranjenje in upravljanje zaseženih sredstev ter vzpostavitev centralne evidence zaseženega in odvzetega premoženja. Kot so nam pojasnili, nameravajo pri zakonskih spremembah upoštevati tudi novo evropsko direktivo o odvzemu premoženja in zaplembi, pri pripravi katere tudi sodelujejo.
