Kar petino vseh tujih prenočitev so avgusta ustvarili Nemci, ki so največkrat prenočili v občini Bovec. Desetino vseh tujih prenočitev so prispevali Italijani, ki jih je v največjem številu pritegnila Ljubljana, z devetimi odstotki sledijo Nizozemci. Ti so največkrat prenočili v občini Radovljica. Po deležu avgustovskih prenočitev so bile po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije z naskokom (z 39 odstotki vseh prenočitev) na prvem mestu gorske občine, med kraji pa Bled. S petino vseh prenočitev so sledile obmorske občine, med katerimi je bil prvak Piran, s štirinajstimi odstotki zdraviliške občine (prve so bile Brežice) in z dvanajstimi odstotki Ljubljana. Slovenski turisti so avgusta lani največ prenočitev ustvarili v morskih krajih in letos v zdraviliških, medtem ko so tujci ostali zvesti svoji tradiciji – gorskim občinam. Skoraj tretjino vseh prenočitev so domači in tuji gostje avgusta ustvarili v hotelih.
»Ti rezultati so zagotovo zelo spodbudni. Vsaka rast je zaželena, a moram spomniti na katastrofalne poplave avgusta lani, zaradi katerih je bil turistični obisk tisti mesec slabši kot običajno,« je za Dnevnik poudarila dr. Maja Uran Maravić, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Portorož Univerze na Primorskem.
Število gostov iz višegrajske skupine skokovito narašča
Če upoštevamo osemmesečno statistko, je bilo po podatkih Sursa letos prihodov turistov za šest odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, medtem ko je bila pri prenočitvah rast štiriodstotna. Za tretjino več kot v primerljivem obdobju predkoronskega leta 2019 je bilo prenočitev nemških gostov. Visoke rasti v primerjavi z letom 2019 po navedbah Slovenske turistične organizacije (STO) dosegamo tudi na trgih višegrajske skupine – pri Poljakih je bilo prenočitev za 58 odstotkov več, pri Slovakih za 51, pri Čehih za 36 in pri Madžarih za 23 odstotkov več.
Na STO poudarjajo, da je Slovenija po pandemiji covida-19 okrevala hitreje od evropskega in svetovnega povprečja. Po podatkih Svetovne turistične organizacije je bilo med letošnjim januarjem in julijem potovanj v svetovnem merilu za štiri odstotke manj kot v istem obdobju predkoronskega leta 2019, v Evropi za odstotek manj, medtem ko je Slovenija dosegla 4,4-odstotno rast prihodov. Smo s tem lahko zadovoljni? »Turistični strokovnjaki že leta opozarjamo, da tako imenovani fizični kazalniki sicer nekaj povedo o obsegu turističnega prometa, ne povedo pa dovolj o uspešnosti poslovanja turističnih podjetij. Kot ekonomistko me zanima predvsem, koliko zaslužimo,« odgovarja Maja Uran Maravić.
Koliko zaslužimo s turizmom?
Po ekonomskih podatkih, ki jih zbira Banka Slovenije, je vrednost izvoza potovanj od januarja do julija 2024 znašala 1,78 milijarde evrov. To je za 0,7 odstotka več kot v istem obdobju leta 2023. Leta 2017, ob sprejetju predzadnje turistične strategije, je takratni gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal: »Leta 2021 želimo ustvariti štiri milijarde evrov prilivov iz tujskega turizma.« Toda tega cilja po sedmih letih še vedno nismo dosegli. Leta 2017 je po podatkih Banke Slovenije vrednost izvoza potovanj znašala 2,5 milijarde evrov, leta 2021 je zaradi epidemije covida-19 in ohromitve turizma zdrknila na 1,68 milijarde, lani pa je znašala okoli 3,2 milijarde evrov.
Uran-Maravićeva opozarja, da STO in tudi druge krovne organizacije ne navajajo primernih podatkov o finančni uspešnosti slovenskega turizma. »STO in Surs kot zadnji podatek o povprečni dnevni potrošnji navajata podatek iz ankete o tujih turistih iz leta 2021/2022. Problematičen je tudi zajem oziroma to, kaj so vhodni podatki za ključno vrednost, ki jo laično uporabljamo kot podatek o prihodkih turizma oziroma kot uradno vrednost izvoza potovanj tujih turistov v Sloveniji, ki jo podaja Banka Slovenije,« je kritična sogovornica.
Zajem podatkov je uganka
»Izvoz potovanj, to je potrošnja tujih državljanov v Sloveniji, je v prejšnjem letu znašal 3,24 milijarde evrov. To je za devet odstotkov oziroma 268 milijonov več kot leta 2022 in za štirinajst odstotkov več kot leta 2019. Kaj je dejansko zajeto v ta znesek in na kakšen način, je še vedno misterij. Pred leti je bila razlaga, da gre za vsoto treh postavk – števila turistov, ki prenočijo, števila obiskovalcev in števila tranzitnih gostov, vsako postavko pa pomnožijo s povprečno vrednostjo njihove povprečne potrošnje, ki jo pridobijo iz anket. Toda anketo o povprečni dnevni potrošnji tujih turistov so nazadnje izvedli leta 2022,« je opozorila Maja Uran Maravić. Zanima jo tudi, kako so v podatke zajeti domači turisti, ki pomenijo približno četrtino turističnega prometa, kako je upoštevana inflacija, kako anketirajo tranzitne goste in obiskovalce … »Vse to so izzivi za slovenski turizem, da bi vedeli, koliko zasluži in kako pomemben je za Slovenijo,« meni profesorica Uran-Maravićeva.
Tako kot še nekateri drugi strokovnjaki v turizmu že desetletja opozarja tudi na neprimernost prikazovanja uspešnosti poslovanja slovenskega hotelirstva. »Zajem, kakršnega imamo, ne omogoča mednarodnih primerjav, saj v Sloveniji nimamo uradno vzpostavljenega sistema USALI, ki ga poznajo in razumejo tako mednarodni upravljalci kot tudi banke in investitorji. Ne vemo, ali so naša hotelska podjetja trenutno upravljana optimalno. Vsaka odločitev, ki ne temelji na takšnih analizah, pa je, kot bi zdravnik postavljal diagnozo in pacienta zdravil brez laboratorijskih izvidov,« je neposredna Maja Uran Maravić.
