Vlada Roberta Goloba namerava v prihodnjem letu porabiti milijardo evrov več proračunskih sredstev, kot je sprva načrtovala. Zaradi neizpolnitve fiskalnega pravila bo Bruselj prosila za izjemo.

»Makroekonomske razmere so negotove,« je danes uvodoma opozoril finančni minister Klemen Boštjančič, »zaradi razmer v svetu, povišane inflacije in še posebno zaradi katastrofalnih poplav, ki so avgusta prizadele večji del Slovenije«. Sanacija bo stala več milijard evrov, denar bodo skušali zagotoviti s preusmeritvijo denarja znotraj državnega proračuna, obnovo in pomoč po poplavah bodo financirali tudi z viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za programsko obdobje do leta 2027.

V prihodnjem letu bodo odhodki posledično višji za milijardo evrov, javnofinančni primanjkljaj pa naj bi znašal 2,2 milijarde evrov, to je 200 milijonov evrov več, kot je vlada predvidevala še pred tednom dni. Primanjkljaj bruto domačega proizvoda (BDP) se bo povečal za odstotno točko, na 3,8 odstotka. S tem Slovenija ne bo izpolnila fiskalnega pravila, ki postavlja zgornjo triodstotno mejo. Vlada bo zato prosila Bruselj, naj zaradi poplav upošteva izredne okoliščine in dopusti presežni primanjkljaj.

Leta 2025 naj bi primanjkljaj padel na 1,26 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP. Država se bo lahko v obeh letih zadolžila za skupno dobrih osem milijard evrov.

Leta 2024 1,1 milijarde evrov za odpravo škode

Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo letos iz državnega proračuna na voljo 600 milijonov evrov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerv na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa pri preostalih ministrstvih.

»Vse proračunske porabnike smo pozvali, naj najdejo dodatna sredstva na svojih integralnih postavkah in odhodke znižajo za namen odprave posledic poplav, ki postaja prva prioriteta vlade,« je pojasnil minister. »Opravili smo veliko pogovorov z resorji za zaprtimi vrati, seveda nobeden od teh pogovorov ni bil prijeten. Vsak resor je pojasnjeval, da razume potrebo po znižanju stroškov, vendar bi te prihranke opravil drugje, ne pri sebi. Ampak to je človeško in nič nenavadnega.«

Minister je pred dvema tednoma vse predlagatelje finančnih načrtov pozval, naj se odpovejo delu sredstev v okviru svojega razreza. Ministrstvom je poslal tudi dopis z zahtevo po štiriodstotnem znižanju integralnih stroškov brez stroškov plač in dvoodstotnem znižanju stroškov plač. Večina naj bi upoštevala poziv, odločili so se krčiti predvsem pri nenujnih naložbah.

V največjem znesku naj bi stroške skrčilo ministrstvo za obrambo, in sicer za 31 milijonov evrov, ki pa v deležu ne dosega začrtanega štiriodstotnega praga. Katerih projekti bodo zaradi črtanja sredstev padli v vodo, Boštjančič ni želel razkriti. »To bo treba vprašati resorne ministre,« se je izmotaval.

Zavajanja o krčenju sredstev za znanost in razvoj

Je pa zato večkrat izpostavil, da vlada ni zarezala v odhodke za znanost in razvoj, ti naj bi se v prihodnjem letu celo povečali. A to je le del resnice. Vlada bo povečala zgolj odhodke za tako imenovani stabilni del, ki se financira iz integralnega proračuna, sočasno pa bo bistveno oklestila tako imenovani kompetitivni del, ki se sofinancira preko prijav za evropska sredstva. Krčenje sredstev za mednarodne projekte je že oznanila javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris). Preklicala je odprtje več javnih razpisov, nekaterim mednarodnim raziskovalnim projektom in shemam pa je znižala obseg (so)financiranja.

»Čestitke slovenski vladi za izjemno popotnico slovenski znanosti,« je bila na omrežju X sarkastična Jana Javornik, nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo. »Porezati vse, kar ni stabilno financiranje, pomeni, da se Sloveniji obetata zgodovinski znanstveni preboj in inovativnost, ki jo poneseta med zvezde in omogočita napovedane dodane vrednosti. No, niti ne.«

Bolniška dlje na plečih delodajalca

Vlada vztraja tudi pri nameri, da podaljša obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca na način, kot je to bilo urejeno do marca lani. Vlada Janeza Janše je namreč izpolnila dolgoletno željo gospodarstva, da breme nadomestil v času bolniškega staleža preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že po 20 dneh in ne po 30 dneh. Združenja delodajalcev so ta teden sporočila, da podaljšanju odločno nasprotujejo. »Če bo vlada podaljšala izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, bo s tem naredila velik korak nazaj in dodatno otežila že tako zahtevne razmere, v katerih deluje slovensko gospodarstvo,« so zapisali v sporočilu za javnost.

»Ali mislite, da smo vzeli denar znanosti? Ne. Med dvema dilemama – ali bomo vlagali v razvoj in bodočnost ali v to, da bo nekdo, ki je danes na bolniški, še naprej srečen na bolniški in njegov delodajalec tudi – smo se odločili za razvoj in prihodnost,« je v sredo ta ukrep utemeljil premier Robert Golob.

Boštjančič je še napovedal, da transferjev posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali z inflacijo. Enako velja za olajšave in za lestvico za odmero dohodnine.