V tem času se delničarji seznanjajo z revidiranimi in konsolidiranimi letnimi poročili elektrodistribucijskih podjetij. S številkami ne morejo biti zadovoljni, tudi z načrti za prihodnost ne. »Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja,« so v minulih dneh izpostavljali v Elektro Maribor, kjer so zaradi zadnjega Janševega predvolilnega bombončka ostali brez 14,2 milijona evrov prihodkov iz omrežnine. Slednja je namreč ključen vir za financiranje nujno potrebnih naložb v omrežje, ki je ob množičnem porastu malih razpršenih sončnih elektrarn na robu svojih zmogljivosti. Ali že preko teh: omrežje mestoma novih proizvodnih virov ne prenese več, zato se mora vse več državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom.
Naložbe se (znova) zamikajo
Družba Elektro Maribor je poslovno leto 2022 zaključila s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov. Leto so zaključili v zelenih številkah zaradi zaključenega postopka prodaje 51-odstotnega deleža v elektrotrgovskem podjetju Energija plus. V primerjavi s preostalimi elektrodistribucijskimi podjetji so zahtevno leto še dobro prebrodili. V Elektru Gorenjska so se za las izognili izgubi: ob 30,2 milijona evrov prihodkov – ukrep Janševe vlade jim je načrtovane prihodke znižal za 10 milijonov evrov – so leto zaključili z borih 248.000 evrov dobička. »Načrtovan je bil čisti dobiček v znesku 7,04 milijona evrov,« so v družbi izpostavili v letnem poročilu; leta 2021 so zabeležili slabih osem milijonov evrov dobička. V Elektru Ljubljana so zaradi Janševega bombončka ostali brez 20 milijonov planiranih prihodkov in ob dobrih 70 milijonih skupnih prihodkov leto zaključili s slabimi sedmimi milijoni izgube; leta 2021 so zabeležili dobrih 14 milijonov evrov dobička. V Elektro Primorska so ob 44,4 milijona evrov prihodkov, kar je devet milijonov manj, kot so načrtovali pred ukrepom Janševe vlade, leto zaključili z 1,5 milijona evrov izgube; leta 2021 so zabeležili 14,3 milijona evrov dobička. V Elektro Celje so ob 40,6 milijona evrov prihodkov leto zaključili z izgubo v višini 4,2 milijona evrov; leto 2021 so končali z dobičkom v višini skoraj 14 milijonov evrov.
»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« so že kmalu po sprejetem ukrepu v času Janševe vlade povedali na Sodu. Da bi vendarle lahko financirali nekaj svojih načrtovanih naložb, je vlada Roberta Goloba sredi leta odobrila 78 milijonov evrov zadolžitev družbama Elektro Primorska in Elektro Maribor pri Evropski investicijski banki.
Kako okrepiti prihodke?
Ne glede na znižanje prihodkov zahteve po posodabljanju omrežja ostajajo in se stopnjujejo. Sedanje elektrodistribucijsko omrežje namreč ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Veljaven energetski in podnebni načrt tako v prihodnjem desetletju predvideva za 4,2 milijarde evrov vlaganj v omrežje (v novem dokumentu posodobljene ocene potrebnih vlaganj še ni). Sodo je potrebna vlaganja ocenil nižje in v lanskoletnem razvojnem načrtu predvidel, da bi morali za izvedbo zelenega prehoda v omrežje do leta 2032 vložiti 3,5 milijarde evrov. A tudi to je nedosegljivo: distributerji so za letos predvideli za 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po Sodovem načrtu bi morali investirati vsaj 190 milijonov evrov.
Nenazadnje pa so katastrofalne poplave poškodovale mnoge dele omrežja in s tem elektrodistribucijskim podjetjem povzročile nemale stroške s sanacijo, kar bo bržkone dodatno vplivalo na višino sredstev, namenjenih za njihova investicijska vlaganja. Največ poškodovane električne infrastrukture je sicer na območju Elektra Gorenjska in Elektra Celje.
Pet tarifnih blokov
Da bi se torej elektrodistributerji vendarle lahko približali načrtu potrebnih vlaganj, bi morala državna Agencija za energijo dvigniti omrežnino (in s tem njihove prihodke). V razpravi ob nastajajočem, posodabljajočem se energetskem in podnebnem načrtu je Agencija za energijo ocenila, da je stanje omrežja kritično oziroma celo slabše kot ob sprejemu prvega tovrstnega načrta pred tremi leti, in za to okrivila »neustrezno naložbeno politiko distribucijskih podjetij« ter dodala, da se bo moral s krepitvijo vlaganj v omrežje povečati tudi znesek omrežnine na položnicah odjemalcev. O dvigu se špekulira že nekaj mesecev, a so na Agenciji s konkretnimi napovedmi še previdni. Neuradno je slišati, da tudi v vladnih krogih niso naklonjeni bistvenim podražitvam omrežnine (bo pa od marca spremenjen način obračunavanja le-te). »Omrežnina je vir za pokrivanje stroškov elektrooperaterjev; znana bo, ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje. Dokončne tarifne postavke omrežnine oziroma to, kako bomo te stroške razporedili med posamezne odjemne skupine, pa bo znano jeseni,« so nedavno odgovorili na Agenciji za energijo na Dnevnikovo vprašanje, kdaj in za koliko se bo torej dvignila omrežnina, ki jo plačujemo državljani.
S 1. marcem prihodnje leto bo začel veljati nov način obračunavanja omrežnine za državljane, in sicer bo obračun narejen na podlagi petih tarifnih blokov, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo tudi obračunana razlika med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo. Elektrooperater bo tako določil dogovorjeno obračunsko moč za vsakega odjemalca glede na njegovo priključno moč in uporabo omrežja v preteklem obdobju. Če bo odjemalec porabil več, bo elektrooperater to obračunal. Na položnicah, ki jih ta čas v nabiralnike dobivajo odjemalci, je že razvidna dogovorjena moč za leto 2024 po posameznih časovnih blokih.
