Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi nam je pojasnil, da so prejeli 88 komentarjev na pravilnik o določitvi sezama dovoljenih vrst živali in 97 komentarjev na pravilnik o določitvi seznama prepovedanih vrst. Ker vseh še niso obdelali, sistematičnega pregleda vsebine odzivov še nimajo. Komentarje bo pregledala delovna skupina, ki je sodelovala pri pripravi obeh seznamov, nato bo uprava pripravila poročilo o enomesečni javni obravnavi osnutkov obeh predpisov.
Prepovedani tudi črni kakaduji
Na predlaganem seznamu živali, ki naj jih ljudje ne bi več smeli imeti v stanovanju ali jih gojiti, so vrste, ki naj bi bile nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo nevarne strupe ali katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Kritiki pripravljalcu očitajo protiustavne rešitve in kršitev prava EU. V imenu dolgoletnega gojitelja eksotičnih živali Aleksandra Žige Dularja je pripombe na omenjena pravilnika in seznama živalskih vrst oddal Matija Urankar iz odvetniške pisarne Senica & partnerji. Med drugim je opozoril, da pravilnika poleg zakonsko določenih kriterijev, na podlagi katerih se živali uvrsti na seznam prepovedanih ali dovoljenih vrst, uporabljata tudi kriterij invazivnosti in ogroženosti, ki ju zakon o zaščiti živali ne poza.
Črni kakaduji na primer, ki so jih pristojni uvrstili na seznam prepovedanih vrst, niso niti nevarni niti etološko zahtevni. »Predlagatelj pravilnikov jih je na seznam prepovedanih vrst uvrstil kvečjemu zaradi ogroženosti. To pa ni eden izmed kriterijev, na podlagi katerega lahko pristojno ministrstvo na seznam prepovedanih umesti določeno vrsto,« je izpostavil Urankar in dodal, da podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Njegova stranka se tudi sprašuje, zakaj sta na seznamu dovoljenih vrst le dve vrsti papig amazonk (modročela in rdečečela), ki jih lahko posedujejo tudi fizične in pravne osebe. Druge vrste so namreč enako zahtevne za oskrbo in enako nevarne, vendar jih, ker niso niti na seznamu prepovedanih vrst, lahko posedujejo le živalski vrtovi ali njim podobni prostori.
Manj nevarni pitoni prepovedani, nevarnejši dovoljeni
Odvetnik Matija Urankar nadalje opozarja, da je predlagatelj na seznam dovoljenih živalskih vrst umestil zgolj štiri vrste želv iz širše skupine Testudinidae, in se sprašuje, zakaj niso na seznamu tudi vse želve rodov Pelusios in Pelomedusa,
saj so človeku enako nenevarne, so etološko nezahtevne in se enostavno razmnožujejo. Podobno je s kuščarji agamami. Predlagatelj je namreč na seznam dovoljenih uvrstil nekatere etološko zahtevnejše vrste, nekaterih manj zahtevnih pa ne. Omenjeni odvetnik se je v imenu svoje stranke obregnil tudi ob seznama dovoljenih in prepovedanih pitonov. Zeleni drevesni piton, ki je etološko najzahtevnejši za oskrbo in je hkrati med bolj nevarnimi, je namreč na seznamu dovoljenih vrst, nekateri drugi pitoni, ki so enostavnejši za oskrbo in so manj nevarni, pa bodo prepovedani.
Seznama dovoljenih oziroma prepovedanih živalskih vrst sta po mnenju odvetnika Urankarja tudi v nasprotju s pravom EU, saj bosta ovirala in omejevala prosti pretok blaga znotraj EU ter prosti pretok storitev po notranjem trgu EU. Izvajalci storitev, denimo rejci živali iz drugih držav članic, namreč v Sloveniji ne bodo mogli zagotavljati storitev pod enakimi pogoji, kajti določenih vrst živali pri nas ne bodo mogli več posedovati, medtem ko druge države prepovedi ne poznajo.
Konec sokolarjenja s šolanimi ujedami?
Pripombe je oddala tudi Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed (SZS). Predlaga zavrnitev sprejetja pravilnikov s seznamoma dovoljenih in prepovedanih vrst, če bosta obveljala, pa terjajo, da je treba med dovoljene vpisati ptice ujede in sove, tudi tujerodne. Sokolarjenje je namreč način lova s šolano ptico ujedo, zato ga brez gojenja ptic ujed ni mogoče izvajati, so prepričani v SZS. Opozarjajo tudi na dikcijo v zakonu o zaščiti živali, po kateri so nevarne tiste živali, ki zaradi svoje neobvladljivosti ogrožajo okolico, ki izločajo človeku nevarne strupe oziroma do njega kažejo napadalno vedenje. »Po tej definiciji ptice ujede in sove niso nevarne živali,« izpostavljajo v SZS.
Svarijo tudi pred ekonomskimi posledicami morebitnega sprejetja po njihovem spornih pravilnikov. »Glede na to, da ureditev protipravno posega v že pridobljene pravice gojiteljev ptic ujed in sov za komercialne namene in da so slednji v navedeno vložili ogromno finančnih in nefinančnih sredstev, se obetajo odškodninski zahtevki zoper državo,« je v svojem komentarju zapisala SZS. Pripomnila je tudi, da ni mogoče preveriti, na podlagi katerih kriterijev je pripravljalec posamezne živalske vrste uvrstil na seznam, saj pravilnika ne vsebujeta niti obrazložitve niti strokovne utemeljitve.
