Ministrstvo za naravne vire in prostor je v začetku oktobra objavilo pobudo za izvedbo državnega prostorskega načrta (DPN) za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica, katerega investitor bi bila štajerska družba AAE Gamit v slovensko-avstrijski lasti, javnosti znana tudi iz enega od načrtovanih projektov vetrnih elektrarn v divaški občini.
Postopki se vlečejo leta …
Gre za še enega od zdaj skupno enajstih načrtovanih vetrnih projektov v državi, za katere se je začel postopek priprave DPN in ki so v različnih fazah. Nobeden od njih se še ni uspešno zaključil, pa čeprav so nekateri v pripravi že vrsto let, celo več kot desetletje. Eden ključnih razlogov za to je veliko nasprotovanje javnosti, ki je povezano tudi s premajhno transparentnostjo dosedanjih postopkov in preslabim vključevanjem javnosti, pa tudi s preambicioznimi načrti investitorjev, ki bi si ponekod, tudi na naravovarstveno pomembnih območjih, želeli nerealno obsežna vetrna polja z zelo visokimi nazivnimi močmi elektrarn, kar bi pomenilo (pre)velik poseg v okolje.
Prav tako ti projekti niso predvideni na optimalnih območjih, kot jih je opredelila analiza v okviru projekta RES Slovenija, ki bo podlaga za določitev prednostih območij za uvajanje velikih obnovljivih virov energije (OVE), tudi za izkoriščanje vetrnega potenciala, pri nas. Glede slednjega smo sicer z vsega skupaj 0,06-odstotnim deležem energije iz vetra na repu EU.
… pristojni pa še kar ponavljajo napake
Ravno zaradi dosedanjih analiz in izkušenj, ki potrjujejo težavnost umeščanja vetrnih elektrarn ne le s postopkovno-tehničnega in okoljskega vidika, temveč tudi z vidika razmeroma odklonilnega odnosa javnosti, je presenetila izjava ilirskobistriškega župana Gregorja Kovačiča. »Nas so poklicali z ministrstva za naravne vire in prostor, rezervirali dvorano za javno predstavitev projekta, niso pa želeli izdati nobenega podatka o tem, za kakšen projekt vetrnih elektrarn gre,« je opozoril župan in dodal, da takšno ravnanje govori samo zase.
Z načrti so bili nato po županovih besedah prvič natančneje seznanjeni na sestanku na daljavo, na katerem so sodelovali predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), investitorja, projektanta ter občine.
»Koncepti vsiljevanja določenih oblik razvoja od zgoraj navzdol nikoli ne obrodijo pravih sadov. Tak način običajno vodi v konflikt, saj spodbuja nezaupanje med deležniki,« komentira župan.
Energetsko dovoljenje za omenjeni projekt je bilo sicer izdano julija 2021, vloga zanj pa na ministrstvo poslana že leta 2019, torej za časa nekdanjega vodstva občine. »Odkar sem jaz župan, investitor občine z omenjenimi načrti ni seznanil,« pravi Kovačič.
Vrzeli je še veliko
»Tudi v analizi, ki jo pripravljamo skupaj s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic (PIC) in Inštitutom za politike prostora (IPoP), smo izpostavili, da vlada nima strategije za umeščanje vetrnih projektov v prostor in smernic, ki bi različne deležnike vodile skozi projekte, zato vedno znova nastajajo enake težave,« komentira Barbara Kvac iz okoljske organizacije Focus, kjer so sicer prepričani, da lahko tudi vetrna energija prispeva k trajnostnemu energetskemu prehodu Slovenije, seveda ob upoštevanju drugih okoljskih ciljev in omejitev. Zgodnje vključevanje relevantnih deležnikov in transparentnost postopkov, kontaktne točke za projekte v lokalnih okoljih, podpora občinam – to je po besedah Kvačeve nekaj od vrzeli, za katere so ugotovili, da jih je treba zapolniti, če želimo, da bo tudi veter del naše energetske mešanice.
Z ministrstva za naravne vire in prostor, ki je pripravljalec DPN, so nam odgovorili, da so pobudo za izvedbo DPN objavili, ker je bila ustrezno utemeljena in obrazložena. Pobudo je sicer na predlog investitorja podalo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Na obeh ministrstvih ob tem izpostavljajo, da bo šele skozi postopek državnega prostorskega načrtovanja – in v njegovem sklopu celovite presoje vplivov na okolje – mogoče objektivno oceniti sprejemljivost vplivov projekta na okolje.
Stališče ilirskobistriške občine do projekta, ki predvideva park devetih, skupaj z elisami več kot 250 metrov visokih vetrnic s skupno instalirano močjo 63 megavatov, ki so od naselij oddaljene 1400 metrov, je sicer odklonilno, saj ni skladen z razvojnimi načrti občine. Med glavnimi pomisleki so, da sega v območje Nature 2000, leži na vodozbirnem območju in biosfernem območju Parka Škocjanske jame …
Investitor medtem odgovarja, da so na območju za večji del zemljiške pogodbe že urejene. V AAE Gamit so na delu območja že opravili tudi oceno vplivov na naravo, ki je dala »spodbudne rezultate«, zato so se sploh lotili priprave idejne zasnove. Se pa tudi sami strinjajo, da bodo šele strokovne podlage, ki so obvezni sestavni del okoljskega poročila, v nadaljevanju pokazale, ali je območje ustrezno za gradnjo vetrnih elektrarn in v kolikšni meri ali ne. V AAE Gamnit še pravijo, da so se v preteklih dveh letih skušali sestati z županom in predstavniki občine, a da so bili pri tem neuspešni, so pa s projektom seznanili še prejšnje vodstvo občine.
