Kot je pojasnil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Darijo Levačić, je nadzor med drugim pokazal, da so za zamenjavo policistov iz skupine, ki je prva varovala tožilko Gončin, obstajali tehtni razlogi. Ugotovili so namreč strokovne napake, kot denimo neukrepanje pri zaznavi sumljivega vozila, zlorabe delovnega časa in službenega vozila, opravljanje nekaterih nalog brez vednosti vodij in samovoljno opravljanje ukrepov. »Skrb zbujajoče je, da je varovana državna tožilka v zelo kratkem času prejela določene informacije, ki jih uslužbenci policije ne bi smeli posredovati,« je bil do posameznih policistov CVZ kritičen Levačić. »Poleg tega je nujno, da se med varovano osebo in policijo vzpostavi odnos zaupanja in korektnega sodelovanja. Pretirana servilnost policistov ali osebna navezanost na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog. V nadzoru je bilo ugotovljeno, da takšen odnos ne le zmanjša strokovnost, temveč tudi povečuje tveganje za zlorabo.«

Poročilo razkriva več nepravilnosti, med drugim kupovanje oblačil višjega cenovnega razreda, pa spor zaradi uporabe savne in celo vožnjo pod vplivom alkohola enega od varnostnikov. Kljub temu, da je poročilo postalo javno dostopno, je v njem še veliko počrnjenih delov zaradi, kot pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, varovanja tajnih in osebnih podatkov ter podatkov v zvezi z notranjim delovanjem policije.

Najbolj aktualne so ugotovitve v zvezi z zapleti in očitki glede varovanja specializirane državne tožilke Mateje Gončin, ki jo policija varuje na podlagi ocene ogroženosti. Tožilka namreč skupaj s kolegom preganja domnevne morilce iz kavaškega klana, ki so bili pred petimi leti vpleteni v umor Danijela Božića.

Domačijsko vodeno varovanje

Iz poročila, ki ga je vodstvo notranjega ministrstva delno povzelo že včeraj, je razvidno, da je varovanje tožilke potekalo zelo domačijsko, pri čemer pa v poročilu prst uperjajo predvsem v skupino varnostnikov, s katero se je tožilka sicer dobro razumela in jih tudi branila pred vodstvom. Varovanje je začela odklanjati po tem, ko je vodstvo CVZ prvotno skupino varnostnikov zamenjalo. Odstavljeni varnostniki naj bi bili sicer tudi kasneje v stiku s tožilko in ji pojasnjevali svoje videnje dogodkov.

Poleg že včeraj pojasnjenih ugotovitev poročilo med drugim izpostavlja dva policista iz skupine, ki je varovala tožilko. Po naših neuradnih informacijah gre za policista, ki sta proti vodstvo CVZ v preteklosti uperila očitke, povezane prav z varovanjem tožilke.

Tožilko varoval tudi varnostnik iz "afere Katar"

Prvi je nekdanji pripadnik specialne enote, ki je nato delal tudi v CVZ. Po aferi s sprejemom dragih ur od katarske delegacije je bil premeščen v operativno komunikacijski center, leta 2015 pa se je vrnil na CVZ. Prav on je bilo določen za vodjo varovanja tožilke, česar prej še ni opravljal, v težavah pa se je znašel, češ da z razporedom dela krši delovnopravno zakonodajo varnostnikov. Nadrejeni so mu očitali tudi nestrokovnost pri varovanju obiska tožilcev iz BiH (v tistem času je prišlo tudi do neustrezne obravnave opaženega sumljivega passata) in uporabo službenega vozila izven delovnega časa. Notranjevarnostni postopek je pokazal, da naj bi vozilo neupravičeno uporabil, pri tem pa sodelavca pregovoril, da je v svojem imenu upravičili prevožene kilometre.

Odstranjen zaradi intimnega odnosa z ministrovo hčerko

Drugi je že v preteklosti opravljal naloge varnostnika v CVZ. Med varovanjem je bil v preteklosti »zaradi nezdružljivosti nalog in osebnega življenja odstranjen od druge varovane osebe«, po naših informacijah zaradi intimnega razmerja s hčerko enega izmed nekdanjih ministrov. Kasneje je zaradi poniževalnega odnosa takratnega vodstva CVZ zaprosil za premestitev na upravo kriminalistične policije, lani pa se je ponovno javil za začasno premestitev v CVZ. Približno pol leta naj bi varoval tudi ogroženo tožilko. Poročilo mu očita, da je v oktobru 2023, namesto da bi se javil na delo, samovoljno vzel službeno vozilo in odšel zbirat obvestila od občana, od katerega bi lahko zbal koristne informacije. To sicer ni delo varnostnikov.

Čeprav je poročilo postalo javno, je še vedno v precejšnjem delu počrnjeno, tako da vse informacije še niso javno dostopne. Počrnjen je tudi del, ki se nanaša na domnevno zlorabo videonadzornega sistema pri tožilki. Prek videonadzornega sistema naj bi nadrejeni preverjali, ali varnostniki dejansko so na svojem delovnem mestu, ključno vprašanje pa je, ali niso s tem neupravičeno posegli tudi v zasebnost tožilke. V zvezi s tem potekajo notranjevarnostni postopek na policiji, pritožbeni postopek na MNZ in predkazenski postopek na specializiranem državnem tožilstvu.

Celotno poročilo si lahko preberete tu: