Potem ko so ministrstva po enem izmed prvih sklepov vlade Roberta Goloba pregledala vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od začetka leta 2020 do junija letos, je ministrstvo za javno upravo pripravilo analizo zaposlitev javnih uslužbencev. Iz poročila, ki naj bi razkrilo morebitna politična kadrovanja, je razvidno, da se je v tem času skupno število zaposlenih povečalo za 512, s 31.334 na 31.846, oziroma za 1,63 odstotka. Podatki kažejo na nizko mobilnost uslužbencev med posameznimi organi in zelo visoko mobilnost znotraj posameznih organov. Večina premestitev je povezanih z višjo plačo. V oči bode tudi delež kabinetnih uslužbencev, ki so ostali v državni upravi.
Pospešeno zaposlovanje ob koncu Janševe vlade
Od skupaj 243 zaposlenih, ki so imeli sklenjeno delovno razmerje na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje funkcionarja, jih je namreč 53 nadaljevalo delovno razmerje za nedoločen čas v istem organu državne uprave, osem za nedoločen čas v drugem organu državne uprave, 18 pa delovno razmerje v organih državne uprave za določen čas. Takšnih, ki so nadaljevali z delom v državni upravi tudi po prenehanju mandata funkcionarja, je torej v analiziranem obdobju 79 oziroma tretjina vseh.
Pri zaposlovanju ministrskih izbrancev še posebej izstopata zadnja dva meseca Janševe vlade, ko je bilo število prehodov iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitev za določen čas šest, za nedoločen čas pa 11 Torej skupno 17 oziroma 8,5 na mesec oziroma več kot trikrat toliko, kot znaša mesečno povprečje v celotnem obdobju analize (2,7). To pomeni tudi, da se je več kot petina vseh tovrstnih prehodov v obdobju dveh let in pol zgodila v zadnjih dveh mesecih mandata Janševe vlade.
Pri takšnem zaposlovanju so sicer prednjačili generalni sekretariat vlade, ministrstvo za finance in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. »Ugotovimo lahko, da so tisti, ki so bili najglasnejši kritiki te analize, tudi imeli razlog, da jo vnaprej kritizirajo, saj so najuspešneje izvajali kadrovanje,« je analizo komentirala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. »Postaja namreč že kar urbana legenda, da vsi zaposleni v kabinetih pozneje dobijo tudi službo v državni upravi,« je dodala.
Seznami niso namenjeni lovu na čarovnice
Glede na poročilo ministrstva izstopajo še četrtletja od 1. 1. 2020 do 31. 3. 2020, od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021 in od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021. V navedenih obdobjih je bilo takšnih, ki so iz kabinetne zaposlitve prešli v zaposlitev za (ne)določen čas 33, to je skupno več kot 40 odstotkov vseh primerov v zadnjih dveh letih in pol. Prvo obdobje sovpada s padcem vlade Marjana Šarca, kasneje pa se je zaposlovanje okrepilo, ko se je resno začelo govoriti o konstruktivni nezaupnici zaradi odstopa ministra za zdravje Tomaža Gantarja in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. »Navedena četrtletja sovpadajo z odstopom vlade oziroma prenehanjem funkcije določenih ministrov oziroma menjavo kabineta dotičnih ministrstev,« je zapisano v poročilu.
Ali so bile določene zaposlitve kakorkoli sporne, ministrstvo ni presojalo. »Presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti ministrstva za javno upravo, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov,« so navedli v poročilu. Vlada Roberta Goloba je sicer ob naročilu seznamov na začetku mandata poudarila, da bodo ti razkrili morebitna politična kadrovanja, a da primarni cilj ni odpuščanje. To je včeraj ponovila tudi ministrica Ajanović Hojnikova, ki je zagotovila, da ne gre za lov za čarovnice, temveč za analizo, ki bo omogočila pripravo sistemskih ukrepov. Kot možno rešitev za omejevanje kadrovanja je predlagala premislek o tem, da se letno uvede dva roka, ko je zaposlovanje v državni upravi mogoče. Pripravljajo tudi izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema, ki bo presojo kandidatov vodil centralizirano, krepil strokovnost in neodvisnosti javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi. Glede sprememb se bodo pogajali s sindikati javnega sektorja. x
