Generalni direktor finančne uprave Ivan Simič se bo s prihodom nove vlade poslovil od svojega položaja. V daljšem zapisu na svojem blogu je naštel nekaj razlogov za svojo odločitev, ki jo je napovedal že pred tedni. »Ponos je vreden več kot teh 12 tisoč evrov,« navaja. Toliko odpravnine bi mu namreč pripadlo.
Ivan Simič je že pred tedni napovedal, da bo ob morebitnem prihodu nove vlade odstopil s položaja direktorja Finančne uprave RS (Furs). V zapisu v blogu razlaga, da tako novemu finančnemu ministru omogoča izbiro novega direktorja, ki bo ustrezal njegovim kriterijem, kar se mu zdi povsem normalna poteza ob zamenjavi vlade. Povsem normalno se mu zdi tudi, da si nova vlada izbere svoje kadre. »Zagovarjam stališče, naj si vsak minister izbere ekipo, s katero želi delati. Le tako bo lahko uspešen, saj bo ob sebi imel tiste, ki jim zaupa,« pravi.
Ponos vreden več kot odpravnina
Se pa ne strinja z enim delom izjave najverjetnejšega bodočega mandatarja Roberta Goloba, da so dediščina odhajajoče vlade nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih, kar je izjavil tudi v intervjuju za naš Objektiv aprila letos. »Dejstvo je, da ne moreš biti uspešen direktor davčne oziroma finančne uprave, če nimaš popolnega zaupanja finančnega ministra in predsednika vlade. Gre za preresno funkcijo, pri kateri bi si lahko dovolil, da nadrejeni dvomijo o tvojem delu,« piše Simič in dodaja, da izjava Goloba kaže na to, da tega zaupanja ni. »Nekateri mi pravijo, naj ne odstopim in počakam, da me razrešijo, saj naj bi mi na ta način pripadla odpravnina v višini štirih mesečnih plač, kar predstavlja okoli 12 tisoč evrov. Moj odgovor je, da je ponos več vreden kot teh 12 tisoč evrov in zaradi tega bom odstopil,«
Ker je do odstopa ostalo le še nekaj dni, Simič s sodelavci zaključuje zadeve, s katerimi so se ukvarjali zadnje leto. Ekipa, ki jo pušča za seboj, bo delo sicer nadaljevala. Kaj bo počel po odstopu? Vrnil se bo v svoje podjetje, pravi.
Zapis zaključuje z navedbami, kako ga mnogi pozivajo in prosijo (tako sodelavci, kot davčni zavezanci in znanci), naj vendarle ostane na Fursu, saj je dobro delal in je »vse več ali manj tako, kot mora biti«. Na koncu daljšega zapisa je zato objavil nekaj teh izjav.
