Dva izjemno podobna, praktično identična primera in dve diametralno nasprotni sodbi. Dva voznika, ki sta kupila elektronsko vinjeto in dobila kazen, saj se je izkazalo, da je na vinjeti navedena napačna registrska številka avtomobila, sta kazen izpodbijala na sodišču.

V prvem primeru se je na sodišče obrnil voznik, ki je dobil 600 evrov kazni za dva prekrška za vožnjo po avtocesti brez veljavne vinjete. Vinjeto je kupil na prodajnem mestu, prodajalki je predložil prometno dovoljenje, ona pa je izpolnila obrazec za nakup vinjete. Ob tem se je zmotila, tako da je pred registrsko številko (celo pred označbo kraja) pomotoma vtipkala dodatno črko »v«. Voznik je podpisal potrdilo o nakupu vinjete, pri čemer je (po mnenju sodišča lahkomiselno) mislil, da gre pri črki »v« za označbo za vinjeto. Na okrajnem sodišču v Kamniku so mu sicer delno ugodili in kazen 600 evrov spremenili v opomin. Ker je vztrajal, da to sploh ne more biti prekršek, se je obrnil še na višje sodišče.

Preberite tudi: Višje sodišče: Dars vas ne more oglobiti zaradi napačnih podatkov na elektronski vinjeti

Drug poročevalec v istem senatu, drugačna sodba

Senat ljubljanskega višjega sodišča je njegovo pritožbo zavrnil. Iz sodbe, ki smo jo pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je razvidno, da je višje sodišče pritrdilo okrajnemu sodišču, »da storilec ni imel ustrezne elektronske vinjete, ker le-ta ni bila vezana registrsko označbo vozila, ki ga je vozil, in da so s tem izpolnjeni vsi zakonski znaki očitanih prekrškov«.

Višji sodniki so bili povsem jasni. »Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal,« so v sodbi zapisali konec lanskega novembra in poudarili, da je popolnoma nepomembno, da je storilec elektronsko vendarle imel, vendar na napačno navedeno registrsko označbo.

V drugem primeru je voznik prav tako kupil elektronsko vinjeto, ob vpisu registrske označbe pa se je očitno (sam oziroma tisti, ki je obrazec izpolnjeval) zmotil pri eni številki oziroma črki na registrski tablici. Vinjeto je nato uporabljal približno eno leto, letos pa je od Darsa dobil 300 evrov kazni. Ker je šlo za očitno napako, je najprej poslal zahtevo za sodno varstvo na okrajno sodišče v Kočevju, vendar z zahtevo ni bil uspešen. Ko pa se je pritožil še na ljubljansko višje sodišče, so mu sodniki pritrdili in ustavili prekrškovni postopek.

Pritožbo je obravnaval povsem isti tričlanski senat (Breda Andolšek, Boštjan Kovič in Jasna Deu), le da je bila v prvem primeru poročevalka sodnica Deu, tokrat pa sodnik Kovič. V drugem primeru je senat zavzel drugačno stališče. Višji sodniki so tokrat opozorili, da je pojem (ne)veljavnosti vinjete v zakonu o cestninjenju zastavljen zelo široko, pri čemer »vzbuja negotovost, ali se po tej določbi za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki za uporabo cestninske ceste plača cestnino z nakupom vinjete, na kateri je prišlo do pomote pri zapisu registrske številke vozila, za katero je posameznik vinjeto kupil«. Če je povsem jasno, da je po zakonu mogoče kaznovati voznike, ki sploh nimajo vinjete, ki nimajo vinjete za pravilen cestninski razred ali katerim je veljavnost vinjete že potekla, po mnenju sodnikov »za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti«.

Odvetnica razmišlja o obnovi postopka

Dve tako različni sodbi v identičnih primerih, ki ju je za nameček sprejel celo isti senat, seveda povzročata zmedo. Z Darsa so že sporočili, da bodo zadnjo sodbo poskušali izpodbijati s pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, do takrat pa svoje politike kaznovanja – tudi zaradi lanske sodbe višjega sodišča – ne bodo spreminjali in bodo v tovrstnih primerih še naprej izrekali globe.

Nad dvema tako različnima sodbama je začudena tudi ljubljanska odvetnica Nives Čurin Marinšek, ki je na sodišču zastopala voznika v prvem primeru. Kot pravi, so se sodniki v novejši sodbi zatekli celo k nekaterim argumentom, ki jih je že ona navajala v pritožbi, vendar je bila zavrnjena. »Ne vem še, ali se bomo odločili za obnovo postopka, ampak tako ne more biti!« je ogorčena ljubljanska odvetnica.