Premier Robert Golob je po posvetu z vodji parlamentarnih strank povedal, da je optimističen, da bo konsenz mogoče doseči tudi s socialnimi partnerji in občinami. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna.

Pred desetimi dnevi so osnutek zakona dobili tudi parlamentarne stranke, socialni partnerji in občinska združenja.

Pripombe vlada pričakuje do konca tedna, državni zbor naj bi zakon sprejel do konca leta, tako da bi začel veljati z novim letom.

Glavni cilj današnjega prvega posveta parlamentarne politike je bil po Golobovih besedah doseči konsenzualne rešitve, saj gre za pomembne posege v obstoječo zakonodajo, s ciljem čim hitrejše obnove prizadetih območij in njihove večje odpornosti na bodoče ujme.

Med novostmi je omenil dodaten strokovni nadzor nad popoplavno obnovo in porabo sredstev iz posebnega proračunskega sklada, ki bo glede na zakonski osnutek vzpostavljen za namen financiranja obnove. Tega naj bi dodali nadzoru vseh ostalih ustanov, na čelu z računskim sodiščem, in parlamentarnemu nadzoru.

Kot drugo pomembno novost, o kateri naj bi se danes strinjala politika, pa je izpostavil prilagoditev sedanje ureditve na področju urejanja vodotokov in plazov, po kateri je to v pristojnosti države. Občine namreč že nekaj časa glasno pozivajo k temu, da bi se to pristojnost s ciljem povečanja učinkovitosti in odzivnosti v pomembnem delu preneslo na lokalne skupnosti.

Te zamisli je pozdravil predsednik SDS Janez Janša. Ta kot največjo dodano vrednost današnjega sestanka vidi prav soglasje oz. veliko strinjanje, da se v zakonu drugače uredi tudi pristojnost za urejanje vodotokov. Razmere na terenu namreč po njegovih besedah jasno kažejo, da država iz centra ne more reševati vsega tega in da morajo imeti pristojnost nad tem tudi občine.

Če bo res obveljalo, kar se je danes omenjalo, bomo naredili zelo veliko, da posledice ob prihodnjih ujmah ne bodo tako velike, je prepričan Janša.

Nad idejo o civilnem strokovnem nadzoru medtem ni preveč navdušen. Ne vzbuja mu namreč zaupanja, če ne bo imel resnih orodij za nadzor. V SDS bodo tako predlagali, da celotno porabo nadzoruje računsko sodišče, in to vsako leto za leto nazaj.

Janša sicer ocenjuje, da je veliko rešitev v zakonu dobrih, in te bodo v SDS podprli. Nekatere rešitve bodo tudi predlagali. V zakonskem osnutku Janša pogreša bolj jasno opredelitev prioritetnih nalog in projektov ter časovnice in stroškov zanje, prav tako pa meni, da je v besedilu veliko tudi stvari, ki tja ne sodijo. Med temi je omenil navedbo tretje razvoje osi kot strateškega projekta države, saj da je to tako ali tako jasno že zdaj.

Je pa ugotavljal, da se je tudi v času sedanje vlade izkazalo, da so omnibus zakoni, ki spreminjajo številne druge zakone, edino učinkovito orodje v času izrednih dogodkov. Pri tem je spomnil na 10 protikoronskih omnibus zakonov iz časa prejšnje vlade, ki je bila zaradi takšnega pristopa deležna številnih kritik.