Na ljubljanskem okrožnem sodišču teče kazenski postopek zoper Iračana Rašida Aziza, ki ga specializirano državno tožilstvo preganja zaradi kaznivega dejanja terorizma. Kot smo izvedeli, naj bi 42-letnik leta 2016 v Iraku, katerega državljan je, deloval v teroristični organizaciji Islamska država oziroma v njeni vojaški enoti Dat Al Savari. Za to naj bi dobival plačilo in »štipendijo« za oskrbo njegovih sorodnikov.
Tožilstvo bo očitke poskušalo dokazati z elektronskimi podatki, ki jih je pridobilo od ameriškega FBI. Gre za podatke o plačilih vojakom Islamske države za delovanje v vojaški enoti. Imelo naj bi tudi dokaze, da je pri terorističnih aktivnostih deloval že v obdobju med 2005 in 2008, saj naj bi leta 2005 ameriške sile v Iraku našle neaktivirano improvizirano eksplozivno sredstvo, na katerem so našli njegove prstne odtise. Zato so ZDA takrat za njim razpisale tako imenovano modro Interpolovo tiralico. A pregon, povezan s tem eksplozivnim sredstvom, je zastaral že leta 2015.
Specializirano tožilstvo svoje trditve dokazuje tudi s fotografijami, na katerih naj bi bil Aziz v družbi z nekaterimi drugimi ljudmi, za katere je bilo ugotovljeno, da so sodelovali v terorističnih akcijah. Bil naj bi aktiven borec v vrstah vojaške strukture Islamske države in deloval na območju iraške province Salah Al Din. V elitni diviziji Dat Al Savari naj bi bil emir oziroma vodja, sodeloval naj bi v podenotah, ki so namenjene izvajanju posebnih operacij, kot sta izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih sredstev v prostore ali na vozila.
Različno o hudih poškodbah noge in črevesja
Aziz, ki je bil nazadnje v Ljubljani zaposlen kot kuhar, naj bi v Slovenijo prvič prišel marca 2019. Takrat se je prijavil v azilnem domu na ljubljanskem Viču in povedal, da je bil od septembra 2017 na poti prek Turčije, Grčije, Albanije, Črne gore, BiH in nato Hrvaške. Kot je pojasnil, si želi v Nemčijo, kjer bi se zdravil zaradi hude poškodbe črevesja in noge. Po njegovih besedah naj bi poškodbe dobil julija 2016, ko so ga v Iranu ugrabili in ustrelili neznanci, ki so nato zanj zahtevali odkupnino. Po ugotovitvah tožilstva pa je imel to poškodbo že leta 2008, ko so ga v Iraku (takrat pod drugim imenom) zaslišali Američani.
Že nekaj dni po prihodu v azilni dom je izginil, nato pa v Nemčiji podal namero za mednarodno zaščito. A so ga vrnili v Slovenijo. Nameravali so ga prepeljati z letalom, a je kričal in z glavo udarjal ob okno, zato so ga transportirali z osebnim vozilom. Takrat so nemški preiskovalni organi ugotovili, da uporablja različna imena in navaja različne datume rojstva. Ko so novembra 2019 v Sloveniji z njim znova opravili pogovor o prošnji za mednarodno zaščito, je razložil, da se je leta 2016 namenil v mesto Tikrit, a so ga na poti ustavili pripadniki Hezbolaha in ga poškodovali z več kot 20 naboji. V bolnišnici v mestu Karkuk so mu amputirali stopalo, pozneje v Erbilu pa odstranili še del poškodovanega črevesja. Po devetih mesecih je z družino pobegnil v Turčijo. Aziz je nato marca 2021 ponovno zapustil Slovenijo, spet so ga prijeli v Nemčiji. Lani so mu v Sloveniji zavrnili prošnjo za azil, zato se je pritožil na vrhovno sodišče. Odgovor še čaka. V vmesnem obdobju so ga v azilnem domu na Viču, kjer je imel začasno prebivališče, obiskali policisti in ga aretirali zaradi suma terorizma, vse od tedaj pa je v priporu.
Obtoženi zanika, tožilstvo opozarja na protislovja
Kot smo izvedeli, obtoženi Aziz očitke tožilstva že ves čas zanika. Med sodno preiskavo je med drugim dejal, da se tožilstvo opira na ponarejene dokaze Američanov, prav tako pa se mu zdi nenavadno, da je ameriška vojska sploh prišla do teh podatkov. Zatrdil je, da ni bil nikoli v vojski in da mu ni mogoče dokazati, da je rokoval z orožjem. Tožilstvo njegove izjave po drugi strani ocenjuje kot protislovne oziroma v očitnem nasprotju s preostalimi dokazi. Opozarja tudi na njegovo izjavo, da so vsi podatki o seznamu plačancev Islamske države pravilni, a da je vprašanje, kdo jih je v tabele vnašal.
Tudi na oktobrskem predobravnavnem naroku krivde ni priznal, na ljubljanskem okrožnem sodišču pa so nam pojasnili, da je obramba predlagala izločitev več dokazov, zaradi česar še ni jasno, kdaj bo sodišče lahko razpisalo glavno obravnavo.
Obramba predlaga izločitev dokazov
Po naših informacijah obramba zatrjuje, da je bilo v spisu več dokazov, pridobljenih nezakonito ter s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Po mnenju obrambe specializirano tožilstvo sum utemeljuje predvsem na elektronskih podatkih, ki jih je prejelo od ameriškega FBI. Gre za excelove datoteke iz leta 2017, v katerih naj bi bili podatki o plačilih vojakov Islamske države, podatke o prstnih odtisih obtoženca, ki naj bi jih že leta 2005 v Iraku našli na eni izmed eksplozivnih naprav, in fotografije obtoženca v družbi ljudi, ki naj bi sodelovali v terorističnih aktivnostih.
Prav vse te dokaze naj bi Američani zbrali v Iraku, pri čemer se postavlja vprašanje, na kakšnih pravnih temeljih so bili dokazi pridobljeni. Pri najstarejšem dokazu, ki sega v leto 2005, se med drugim postavlja dilema o vlogi ameriških sil na iraških tleh (in posledičnega pridobivanja dokazov), saj so ZDA invazijo na Irak tedaj izvedle brez odobritve varnostnega sveta Združenih narodov. Za nameček niso jasne niti okoliščine, v katerih so Američani našli improvizirano eksplozivno telo, niti kdo in kdaj je obtoženemu odvzel prstne odtise za primerjavo. Prav tako ni jasno, kako so nastale najdene fotografije, na katerih naj bi bil obtoženi v družbi domnevnih teroristov.
Nerazčiščene naj bi bile tudi okoliščine, v katerih je ameriška vojska leta 2017 našla ključne excelove tabele, po mnenju obrambe pa je treba prav tako razjasniti, kako so ti dokazi nazadnje sploh prišli v roke slovenskim preiskovalcem. Specializirano državno tožilstvo in policija naj bi sicer zatrdila, da je FBI na lastno pobudo poslal dokaze slovenski policiji in da torej zanje slovenski preiskovalci niti niso zaprosili.
