Kadrovske spremembe ob nastopu nove vlade so stalnica političnega procesa, v Sloveniji pa je temu posebna pozornost namenjena zlasti od konca leta 2008, ko je tedanjo prvo Janševo vlado nadomestila vlada Boruta Pahorja. Janša izraza »kadrovski cunami« ni izumil, ga je pa je tekom Pahorjevega mandata spopulariziral, na spletni strani SDS pa so uvedli tudi števec vseh kadrovskih menjav Pahorjeve vlade. Čeprav števcev kadrovskih menjav v času vlad SDS v stranki niso obešali na veliki zvon, so zelo pridno vselej kadrovali tudi v Janševih vladah.
Da nas korenite kadrovske spremembe čakajo ob nastopu Golobove vlade, ni bila nobena skrivnost. Pravzaprav so bile kadrovske menjave med najbolj pogostimi predvolilnimi obljubami strank Golobove vlade. Nekoliko bolj je presenetil obseg oziroma celostni pristop, s katerim se je nova vlada lotila preverjanja primernosti kadrovanja Janševe vlade. Ministrstvom, organom v sestavi in vladnim službam je namreč naložila, da pripravijo poimensko preglednico vseh novo zaposlenih in premeščenih javnih uslužbencev, skupaj s podatki o nazivih, plačnih razredih in tipih zaposlitve, za obdobje od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022.
Odločen pristop nove vlade k vprašanju kadrovanja zadnjih dveh let je pričakovano na noge vrgel desnico. »Če bi naša vlada to naredila, ali veste, kaj bi bilo?«, je v oddaji Tarča v četrtek zvečer potožil predsednik NSi Matej Tonin. »Najprej bi se oglasila informacijska pooblaščenka, ki bi nam rekla, da vlada nima nobene zakonske podlage, da preverja pravilnost zaposlitve javnih uslužbencev, ne govorim o funkcionarjih, govorim o javnih uslužbencih, in da je to stvar ne ministrov, pač pa upravne inšpekcije.«
V zvezi z upravičenostjo tako celostnega pregledovanja kadrovanja, tudi posameznikov, ki se neposredno ne ukvarjajo s politiko, je bilo na urad Informacijskega pooblaščenca posredovanih tudi mnogo vprašanj. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je medtem v sporočilu za javnost pojasnila, da vlada to pravno podlago ima. Kot prvo, vlada v skladu z zakonom o vladi nadzoruje delo ministrstev in je za ta konkretni namen upravičena do obdelave sorazmernega obsega podatkov. Drugače bi bilo, če bi šlo za neodvisne državne organe in druge organe, ki jih vlada ne nadzoruje. Za nameček pa so podatki o delovnih razmerjih javnih uslužbencev celo prosto dostopni podatki javnega značaja. Ne glede na zakonske izjeme, kot je varstvo osebnih podatkov.
»Podatki o zaposlitvah javnih uslužbencev (skupaj s podatkom o datumu zaposlitve, premestitve, napredovanja ... in podatki o plačah) so tako prosto dostopne informacije javnega značaja, o čemer je IP že večkrat odločil v odločbah,« je v sporočilu še zapisala Prelesnikova, ki je v sporočilu navedla tudi primere pretekle prakse, s katerimi bi Tonin lahko na zelo enostaven način izpodbijal hipotetično odločitev IP, ki jo je napovedal v Tarči.
