Dunaj je s svojimi dobrimi praksami, denimo s stanovanjsko mestno politiko, pogosto lahko zgled Ljubljani. Že dolgo časa se v avstrijski prestolnici ukvarjajo tudi z vprašanjem podnebnih sprememb, ki v obliki ekstremnih vremenskih pojavov vse bolj kažejo zobe. V urbanih okoljih prizadenejo ljudi, živali in rastline ter grajeno okolje. O naslavljanju podnebne problematike na Dunaju smo se pogovarjali z mestnim ministrom za podnebje in okolje ter hkrati predsednikom upravnega odbora društva Lokale Agende 21, ki se ukvarja s participativnimi projekti, Jürgenom Czernohorszkim. Pravi, da učenje in dobre ideje prehajajo v obe smeri, torej tudi iz Ljubljane na Dunaj. V Ljubljani imajo stik z občino, občasno tudi z različnimi društvi in nevladnimi organizacijami. »Več dobiš, če deliš,« pravi naš sogovornik, ki se je z delegacijo na nedavni delovni obisk v Ljubljano pripeljal z vlakom.
Raziskave predvidevajo, da bo Dunaj v prihodnosti ena najbolj vročinsko obremenjenih evropskih prestolnic. Podobno velja za Ljubljano, ki sodi med mesta, ki se bodo do leta 2050 globalno najbolj segrela. Kako se soočate s podnebno krizo in vročinskimi valovi na Dunaju?
Vprašanje podnebnih sprememb je ena najpomembnejših tematik mesta Dunaj, saj se nanaša na zelo veliko področij in predstavlja eno največjih groženj kakovosti bivanja v mestu. Zaradi tega je treba spremeniti vse: od tega, kako živimo, delamo, gradimo, se prehranjujemo in potujemo. S tem namenom pripravljamo ukrepe, ki smo jih združili v podnebnem vodniku – kompasu na poti do našega cilja, kar je podnebna nevtralnost Dunaja do leta 2040. Med temi načrti je največji izziv dekarbonizacija gradbenega sektorja. Torej doseči, da bo ogrevanje in ohlajanje dunajskih stavb potekalo brez fosilnih goriv. Velik zalogaj je tudi vzpostavitev novega mobilnega sistema, ki zahteva dodatno okrepitev javnega prometa, oblik souporabe ter kakovosten prostor za kolesarje in pešce. Na vprašanja o podnebni krizi v mestu odgovarjamo z dolgoročnimi, srednjeročnimi in kratkoročnimi ukrepi, med katerimi so denimo hladne sobe, klimatizirani prostori, v katerih se lahko prebivalci ohladijo.
Kaj ste za ohlajanje Dunaja naredili v tem letu?
Veliko delamo za ozelenitev mesta. Tam, kjer je bil prej beton, smo zasadili drevje. Povečali smo parke in načrt je, da v tem mandatu, torej do leta 2025, zgradimo 400.000 kvadratnih metrov novih parkov. Smo na dobri poti. Povečujemo tudi gozd v mestu, vsako leto 20.000 kvadratnih metrov novega gozda posadijo dunajski otroci. Veliko delamo za energetsko tranzicijo, ne samo, kot sem že omenil, glede fosilnih goriv, temveč tudi na področju proizvodnje elektrike s sončnimi elektrarnami. Naš cilj je, da do leta 2030 vsako leto zgradimo za sto nogometnih igrišč solarnih sistemov.
Za doseganje zadanih ciljev je poleg politične volje in sredstev pomembna tudi ozaveščenost prebivalcev.
Velike spremembe niso mogoče brez sodelovanja prebivalcev, zato damo veliko na demokratične inovacije. Ne gre samo za volitve, gre tudi za svete meščanov in participativni proračun. Lani smo zagnali projekt Dunajska podnebna ekipa, ki Dunajčane vabi, da se vključijo v odločevalske procese, ki zadevajo podnebne spremembe, in to s proračuni, ki so namenjeni projektom prebivalcev.
Participativnost je precej popularen pojem. Kako to resnično dosegati v praksi, da ne ostane zgolj prazna beseda?
Ta izraz je res popularen, kar pomeni, da o tem razmišlja vse več ljudi. To se mi zdi pomembno glede na to, da se vsa evropska demokracija sooča s skrhanim zaupanjem v politiko. Številni so izgubili vero v to, da lahko tradicionalni politični sistem reši sodobne probleme, od podnebnih sprememb do digitalizacije. Ljudje potrebujejo nekaj več, nove poti vključenosti. To pa ne pomeni le udeležbe na volitvah – to pomeni biti del mestne politike. Nov pristop je metoda soustvarjanja, kar pomeni, da mestni strokovnjaki delajo s prebivalci. Ne le tako, da jih vprašajo za ideje in mnenje, temveč tako kot pri projektu Dunajska podnebna ekipa: da skupaj uresničujejo projekte. Ključno vprašanje pri tem ni le participativnost, temveč opolnomočenje. Meščanom je pomembno zagotoviti vire, ki jih potrebujejo za sodelovanje. Poleg tega je pri načrtovanju mesta pomembno, da to poteka na način, da ga imajo ljudje za svojega. Pri naslavljanju podnebnih razmer je vprašanje vloge skupnosti še toliko pomembnejše, saj lahko te spremembe dosežemo le skupaj.
Pri projektu Dunajska podnebna ekipa, ki poteka drugo leto, izberete tri mestna okrožja, v katerih prebivalce pozovete k oblikovanju pobud, ki prispevajo h kakovosti bivanja.
Vsako leto izberemo tri mestna okrožja med 23, kar v povprečju zajema okoli 300.000 prebivalcev. V izbranih okrožjih ljudi prosimo, naj prispevajo svoje ideje za izboljšanje pogojev življenja v soseskah, kar vključuje zelene površine, izobraževalne programe, projekte trajnostne mobilnost ali energetske rešitve. Zbiranje idej ne poteka samo po spletu, temveč tudi na terenu, v parkih, šolah, skupnostnih centrih in podobno. Ko zberemo ideje – vsako leto jih dobimo več kot tisoč – se začne soustvarjalni proces. Predlagatelji skupaj s strokovnjaki mesta Dunaj razvijejo projektne ideje, med katerimi zmagovalne, ki jih bodo v prihodnjih dveh letih uresničili, izbere neodvisna žirija prebivalcev sodelujočih okrožij. Za ta projekt namenimo šest milijonov evrov na leto.
Kako je sestavljena žirija prebivalcev?
Po kriterijih, oblikovanih na podlagi raziskave o socialni in demografski strukturi okrožja, s pomočjo katere je izdelan vzorec, po katerem prebivalce vabimo v žirijo. Na tak način je reprezentativna za posamezno okrožje.
Eden od priljubljenih projektov društva Lokale Agenda 21, ki na Dunaju prispeva k trajnostnemu urbanemu razvoju mesta, so Grätzloasen, kar v prevodu pomeni četrtne oaze, kjer parkirišča spreminjate v skupnostne prostore.
Drži, eden od projektov društva Lokale Agende 21 so Grätzloasen, ki so del taktičnega urbanizma. Ljudi povabimo, da na ulici parkirne prostore spremenijo v skupnostne zelene prostore, ki postanejo prostori druženja, urbanega vrtnarjenja in še kaj. To pomeni en parkirni prostor manj in en majhen skupnostni prostor več. V mestu je že približno sto tovrstnih zelenih oaz, ki spreminjajo značaj ulic. Če jih ljudje želijo zasnovati, se obrnejo na Lokale Agende 21, ki jim pomaga pri nakupu lesa in drugega materiala, ki ga potrebujejo za vzpostavitev te odprte javne dnevne sobe.
Kako spodbujate ljudi k sodelovanju v skupnostnih projektih glede na to, da še vedno živimo pretežno atomizirano?
To je izziv, se pa zavedamo, da morajo velike odločitve in zagotovitev sredstev zanje speljati politiki in za to tudi sprejeti odgovornost ter imeti vizijo. A če želimo imeti ljudi na svoji strani, da speljemo te spremembe, kot recimo, da bi Dunaj do leta 2040 imel manj avtomobilov ter več parkov in mestnih dnevnih sob na prostem, moramo sodelovati s prebivalci, ki vse to vidijo kot priložnost. Kar nekaj je recimo nasprotnikov projekta Grätzloasen, ki sprašujejo, kje bodo lahko parkirali avtomobile, a bolj kot v tovrstne projekte za različne rabe javnega prostora vključujemo ljudi, bolj se spreminja mnenje.
Dunajski projekti so pogosto primeri dobrih praks, kje pa vi črpate ideje in spremljate primere dobrih praks?
Najprej moram poudariti, da smo zelo ponosni, da se toliko mest želi učiti od Dunaja; naše izkušnje in ideje z veseljem delimo. A deljenje gre v vse smeri, zato smo zelo navdušeni, da imamo mednarodna partnerstva z različnimi mesti in smo vključeni v mednarodne mreže, kjer imamo vpogled v dobre ideje z vsega sveta. Zadnjih 25 let imamo močno partnerstvo z Ljubljano, zadnje leto pozorno spremljamo Barcelono, kjer se veliko ukvarjajo z demokratičnimi inovacijami.
Kaj so šibke točke Dunaja pri nagovarjanju podnebne problematike?
Najpomembnejše je, da nikoli ne pozabimo, da ima večina ljudi pred seboj eksistencialna vprašanja, ki se v prvi vrsti ne nanašajo na podnebne spremembe, temveč na preživetje in kakovostno življenje. Če ljudi skrbi, kako se bodo pretolkli skozi mesec, se jih konec sveta praviloma ne dotakne. Zato moramo v mestni politiki nagovarjati tako socialna kot okoljska vprašanja. Kar koli naredimo, mora s tem prispevati k boljšemu življenju za vse. Če to ne uspe in si ljudje ne morejo privoščiti najemnine, jih velike ideje o preobrazbi mesta ne bodo zanimale. Druga stvar je, da Dunaj zelo hitro raste, kar je priložnost in hkrati ogromen izziv, saj je treba zelo veliko investirati, zato da bodo lahko kakovostno živeli vsi prebivalci v mestu.
