Kakšna je vloga slovenskih kriminalnih združb na evropskem trgu z drogo? So pomembni igralci?
Kar zadeva tihotapstvo, prodajo in transport drog vse do končnega prevzemnika, so te kriminalne združbe pomemben dejavnik, kar potrjujejo tudi uspešno izvedene kriminalistične preiskave zlasti v zadnjih petih letih. Pomembne so tako na balkanski (cestni, tovorni, letalski) kot pomorski tihotapski poti. Te združbe niso strogo hierarhično postavljene, temveč govorimo o celični delitvi, posameznih skupinah, povezanih glede na cilj, to je dobiček. Pred leti so bili slovenski državljani zadolženi predvsem za logistično podporo, zadnji dve desetletji pa prevzemajo tudi vloge organizatorjev in distributerjev drog tako za naš kot za tuji trg. V tem primeru govorimo o izvozu konoplje v tujino.
Nekoč je Slovenija torej delovala kot tranzitna država, zadnja leta pa člani slovenskih celic na tem območju dejansko proizvajajo amfetamin in gojijo konopljo, kar so denimo počeli tudi v gorenjski združbi, ki so jo kriminalisti razbili prejšnji teden.
Sintetične droge, med njimi amfetamin, GBL, GHB, se pri nas proizvajajo v skrivnih domačih laboratorijih, namenjene pa so tako za slovenski kot tuji trg. Aprila lani smo na območju Murske Sobote razbili kriminalno združbo in zasegli rekordnih 400 kilogramov amfetamina. Slovenski državljani so drogo prodajali prek nezakonitega, temnega spleta, bili so center za distribucijo za vso Evropo in celo za ZDA.
Kateri so razlogi za takšno »samooskrbo«?
Dobiček. Po poročilih Europola največ amfetamina še vedno proizvedejo na Poljskem in Nizozemskem, a je droga dražja, ker jo je treba pretihotapiti do nas. Če jo člani združb proizvajajo sami in jo prodajajo naprej, je avtomatično večji tudi dobiček. Samo za primer: vložek za pridelavo kilograma konoplje je 700 evrov, v Avstrijo ali Italijo pa se prodaja za od tri do štiri tisoč evrov. Sintetičnih drog pri nas v preteklosti niso proizvajale razpredene kriminalne združbe, temveč so se tega večkrat lotili posamezniki.
Kakšno luknjo na trgu naredi razbitje kartela, pa naj gre za kavaški klan, nedavno gorenjsko združbo ali pa superkartel, ki so ga na ravni Evrope razbili lani in pri tem zasegli 30 ton kokaina? Ali za nekaj časa na trgu primanjkuje droge in se posledično poviša tudi cena?
Ne, ne smemo si metati peska v oči. Razbitje ene združbe ne pomeni, da smo prepovedano drogo odstranili s trga, ampak le, da bo te posle prevzela druga in nadaljevala preprodajo. Slovenija je majhna, včasih traja nekaj časa, da drugi kriminalec poskrbi za ponovno oskrbo, a je postopek vendarle razmeroma hiter. Tudi cena običajno ostaja približno enaka, saj je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Kot v trgovini ponudba vedno obstaja. Če v eni česa zmanjka, greš v drugo. Tako je tudi pri drogah.
Kako pa je v primeru razbitja kartela v Južni Ameriki, od koder v Evropo tihotapijo kokain?
Stopnja korupcije tam je zelo visoka, morda se razbitje kakšnega kartela kratkoročno pozna na določenem evropskem trgu, ki je bil pod njegovim nadzorom. A tudi v teh primerih morebitno pomanjkanje kaj hitro zapolnijo druge združbe.
Kakšne so ocene glede odstotka zaseženih drog v Evropi v primerjavi s količino, ki se jo pretihotapi vanjo?
Zasežena količina po nekaterih ocenah sestavlja le okoli petnajst odstotkov kokaina, ki doseže evropsko obalo. Največ zasegov je bilo v pristaniščih, belgijskem Antwerpnu in nizozemskem Rotterdamu, ogromne količine drog pa smo v zadnjih dveh desetletjih našli tudi v koprskem pristanišču. Kriminalne združbe za transport večjih količin kokaina običajno izberejo pomorsko tihotapsko pot, kokain skrijejo v zabojnike med različne proizvode. V enem primeru smo raztopljen kokain našli med stroji, drugič pakete prahu med sadeži. Ne smemo pa pozabiti niti na heroin, ki k nam prihaja iz Irana in Afganistana. Leta 2001 in 2003 smo v Luki Koper to drogo našli med ratlukom in dateljni, skupno je šlo za 360 kilogramov, aprila 2018 smo zasegli okoli 300 kilogramov heroina na ladji iz Irana, skrit pa je bil v vrečah lepila. Največji zaseg od osamosvojitve pa smo izvedli leta 2019. Šlo je za pošiljko 729 kilogramov heroina, ki je iz Združenih arabskih emiratov prek Egipta v koprsko pristanišče prispela med rolami polietilenske folije. Kriminalno združbo smo razbili skupaj z madžarskimi kolegi.
Kriminalne združbe način delovanja prilagajajo tako tehnologiji kot razmeram, denimo pandemiji. Včasih se je zdelo, da so kriminalci venomer korak pred policijo, zadnja leta se je občutek z razbitjem več združb spremenil. Kaj se je zgodilo?
Preiskovanje organizirane kriminalitete je eno najtežjih, saj prijav teh kaznivih dejanj ni ali pa jih prejmemo zgolj od kakšnega skesanca. Ne gre za klasično delo policije, kot denimo ob prijavi vloma v avto ali napada. Ključno je proaktivno delo policije z zbiranjem podatkov na terenu. Odvisni smo od ljudi, ki nam povedo, kaj se kje dogaja. Delo se začne na ulici. Pomembno je tudi mednarodno sodelovanje, saj nas mnogokrat o delujoči združbi na naših tleh obvestijo tuji varnostni organi.
Če torej nekdo policijo obvesti, da nekdo na nekem vogalu v Ljubljani prodaja drogo …
… se policija takoj in vedno odzove. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je ena temeljnih nalog policije. S policisti na terenu skupaj gradimo sistem preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja storilcev s tega področja.
Se na območju delovanja teh združb poviša stopnja nasilja ali pa se spremeni vrsta kaznivih dejanj?
Gre predvsem za prikrita kazniva dejanja, ki se jih ne prijavlja. Največkrat gre za nasilje med posameznimi člani združbe, rivali ali pa v razmerju do dolžnika, kjer lahko pride do izsiljevanja, včasih tudi do brutalnih dejanj, kot je umor. Ker skušajo ostati neopazni in nočejo, da bi jih policija razkrinkala, običajno niso nasilni do drugih.
V ZDA so lani zasegli 4,5 tone fentanila in dodatnih 50 ton teh tabletk, kar naj bi bila količina, ki bi lahko pobila celotno ameriško populacijo. Gre sicer za snov, 50-krat močnejšo od heroina. Kakšna je njena prisotnost v Evropi in Sloveniji?
Pravzaprav ga pri nas skorajda ni. V preteklosti smo ga obravnavali le v peščici primerov – leta 2016 so na eno od oblik naleteli na Inštitutu za sodno medicino v vzorcu uporabnika drog, ki je vzel prevelik odmerek, v drugem primeru nas je o njem obvestilo združenje Drogart, v tretjem smo informacijo dobili od osumljenca, ki je prek spleta naročil različne droge, med njimi tudi eno od oblik fentanila. Osumljeni je to kemijsko spojino zaužil in se z njo zastrupil. Pri nas imamo sicer več težav z uživanjem GHB in GLB, v zadnjem desetletju smo imeli kar nekaj primerov zastrupitve. Te droge se dokaj enostavno dobi prek spleta in ne nujno samo temnega, nezakonitega. Klasične prodaje je zadnje čase manj, droge se lahko prek spleta plača v bitcoinih, paket pride po pošti. Na tej točki moram izpostaviti dobro sodelovanje s Pošto Slovenije in Fursom, kjer temeljito preverjajo vse sumljive pošiljke in nas o njih redno obveščajo.
Vseeno se mi zdi zelo nenavadno, da je fentanil čez lužo tako zelo priljubljen,
pri nas pa ga sploh ni.
Saj je prišel do sem, a se, tako kot nekoč crack, ki se je razvil v ZDA, tukaj ni »prijel«. Fentanil je tam zelo poceni, pri nas pa drag. Uporabniki raje posegajo po ekstaziju, amfetaminu, dostopnejših in manj škodljivih drogah. Učinki fentanila so sicer podobni učinkom heroina in drugih opiatov, vendar pa fentanil povzroča občutno manjšo evforijo in povečuje depresijo dihanja (močneje zavira dihanje). Drugi pogosti učinki so še intenzivnejše sanje, sproščenost, zmanjšanje razsodnosti, zaprtje, znižan libido, zaviranje apetita, zmedenost, utrujenost in tesnoba. Fentanil ima močnejše protibolečinsko delovanje in sedacijo, zato se je njegova uporaba občutno povečala, predvsem v Ameriki, kjer je prišlo tudi do epidemije zastrupitev z visokim odstotkom smrtnih primerov.
