Pred aktualno vlado je SDS interpelirala že vlado Mira Cerarja (2016), vlado Antona Ropa (2004) in vlado Janeza Drnovška (1997). Interpelacija vlade v 118. členu ustave sicer predvideva izrek nezaupnice, a tega v tem primeru SDS ne predlaga, ker je predsednik stranke Janez Janša že ob vložitvi pojasnil, da to ni interpelacija za zamenjavo vlade. Po ustavi je mogoče zamenjati vlado le s konstruktivno nezaupnico, SDS pa v državnem zboru nima dovolj glasov, da bi z njo uspela.
Za NSi nezanimiva
Pod pobudo za interpelacijo so se podpisali zgolj poslanci SDS; NSi se pobudi ni pridružila, ker so ocenili, da interpelacija vlade nima smisla, če vlade ni mogoče zamenjati. V oči pa ne bode zgolj to, da SDS ne predlaga nezaupnice: celo nobenega sklepa ni predvidela. Zato je predsednik NSi Matej Tonin ob vložitvi komentiral, da gre za zgovorno dejstvo. Namesto tega so krščanski demokrati v zakonodajno proceduro vložili priporočila vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Zaradi tega se bo razprava o interpelaciji v državnem zboru razvlekla na 14 ur, v tem času pa se bodo pomerili argumenti opozicije, zlasti SDS, in vladnih strank Gibanja Svoboda, SD in Levice.
Opozicija je nanizala očitke na račun ministrskega zbora na 22 straneh, vlada je nanje odgovorila na 34 straneh. Slovenski demokrati so vložili interpelacijo »zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in urada vlade za demografijo ter drugih ravnanj, ki so v nasprotju z določili ustave ali lastnimi zavezami vlade v koalicijski pogodbi«. SDS poleg domnevno spornih zadev, ki da »zajedajo same temelje Slovenije«, vladi očita grobo kadrovanje v državni upravi, zlasti v policiji; velik delež interpelacije se nanaša tudi na družbo Gen-i, ki jo je do razrešitve leta 2021 vodil Robert Golob, in njene posle na Balkanu. Čeprav poslanci NSi niso prispevali podpisov pod interpelacijo, bodo, kot napovedujejo v NSi, v razpravi aktivni, saj želijo opozoriti na napačne poteze vladajoče koalicije. Krščanski demokrati uradno in neuradno poudarjajo, da z vlado Roberta Goloba ne nameravajo sodelovati (razen pri ustavnih spremembah), ker menijo, da vodi napačno politiko, od nastopa mandata pa po njihovi oceni tudi ni naredila bistvenih premikov. Vse, kar je ostalo, dodajajo, so le neuresničene časovnice.
Vlada: očitki so deplasirani
Vlada v odgovoru na interpelacijo očitke »v celoti zavrača kot neutemeljene, predsednik vlade, kot tudi ministrice in ministri so spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti ter z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije«. V nadaljevanju so nanizali vrsto ukrepov, ki so jih posamezni ministri in vlada sprejeli v slabem letu delovanja ministrskega zbora, o čemer bodo poslanci in ministri govorili na dolgo in široko, zato je vlada prepričana, da »so očitki predlagateljev interpelacije v zvezi z neustreznim postopanjem vlade oziroma njenih posameznih članov v celoti neutemeljeni, vsebinsko pa večinoma tudi popolnoma deplasirani«.
Pestro pa ne bo le v dvorani državnega zbora, ampak tudi pred njim, saj na zborovanje na Trg republike pozivajo v Združenju za vrednote osamosvojitve, ki na ravni civilne družbe izraža nasprotovanje združitvi muzejev. Predsednik združenja Lojze Peterle je ob sklicu protesta izjavil, da se zaradi ukinitve muzeja zahvaljuje predsedniku vlade Robertu Golobu za poživitveni odmerek pri prebujanju zavesti slovenske javnosti. »Ta vidi odnos, kakršnega do zdaj nismo poznali, in se čudi, da se je ta oblast odločila relativizirati, ignorirati ali diskvalificirati to najpomembnejše dejanje v slovenski zgodovini. Temu nasprotuje, in to bo zborovanje pokazalo,« je dejal Peterle v pogovoru za Radio Ognjišče.
