Med dobitniki prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) je ponovno profesor fizike Peter Križan z Instituta Jožefa Stefana (IJS). Drugi projekt ERC zapovrstjo je Križan pred dnevi prejel v okviru razpisa za potrditev koncepta raziskav (Proof of Concept). S pridobljenimi sredstvi bo lahko temeljne raziskave, v katerih s sodelavci že preučuje lastnosti osnovnih fizikalnih delcev, nadgradil v konkretno, uporabno smer: zgodnejše odkrivanje rakavih sprememb v telesu ter zgodnejšo diagnozo nevrodegenerativnih in srčnih bolezni.

Izboljšanje preiskav

Projekt, poimenovan CherPET, bo namenjen razvoju nove vrste detektorjev za pozitronsko tomografijo (PET), ki je pomembna diagnostična metoda v medicini. Preiskave nekaterih obolenj je namreč mogoče opraviti zgolj s to tehnologijo. »Na podlagi izkušenj v eksperimentalni fiziki delcev in z uporabo več prebojnih inovacijskih korakov pri detekciji svetlobe s hitrimi detektorji velikih površin bo možna izvedba (izdelava, op. p.) aparature za slikanje s PET po nižji ceni, z boljšimi zmogljivostmi in z enostavnejšim upravljanjem v primerjavi z najsodobnejšimi kliničnimi napravami,« pravi Križan. Pričakovati je mogoče, da bo bodoča diagnostična naprava toliko cenejša od sedanjih, da bo z novo tehnologijo mogoče slikati tudi vse telo naenkrat.

»Aparature za hkratno slikanje celega telesa s pozitronsko tomografijo lahko zaradi velikih stroškov, ki znašajo več deset milijonov evrov, preštejemo na prste ene roke,« je sedanjo situacijo na najboljših klinikah sveta opisal Križan. »Naš koncept pa bi dramatično pocenil najdražjo komponento aparature – kristal, v katerem se ustavi žarek gama, ki se izseva pri tej vrsti preiskave,« je pojasnil za Dnevnik. »Seveda bi se zaradi te izboljšave pocenile tudi običajne aparature za PET, ki zajamejo samo del telesa,« je dodal.

V Sloveniji so čakalne dobe za diagnostiko PET oziroma PET-CT, ki se izvaja v kombinaciji računalniško tomografijo, precej dolge. Zato nekateri bolniki, ki PET-CT nujno potrebujejo, raziskave opravijo tudi v tujini, kjer pridejo na vrsto hitreje. Po dostopnih podatkih slovenska zdravstvena blagajna stroške takšne preiskave v tujini lahko povrne.

Globalne povezave

V Sloveniji je znanstvena povezava med fiziki in zdravniki sicer že vzpostavljena v okviru raziskovalnega programa Medicinska fizika, ki ga vodi profesor fizike Robert Jeraj. V njem poleg ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ter IJS sodelujeta še ljubljanski klinični center in Onkološki inštitut. Križanov projekt pa se je začel z meritvami razpada osnovnih delcev na detektorju Belle II, ki deluje v okviru pospeševalnika delcev SuperKEKB v japonski Cukubi, kjer Križan opravi dobršen del svojega raziskovanja. Pri meritvah na Japonskem so najprej izdelali nov tip detektorja, nato pa je Križanov sodelavec Samo Korpar predlagal, da bi ustrezno prilagojen detektor uporabili tudi pri medicinskem slikanju s pozitronsko tomografijo. »Ideja je počasi zorela, najprej prek doktorata Roka Dolenca, nato pa preko stikov z medicinskimi fiziki in zdravniki,« pojasnjuje kompleksno zorenje ideje Križan. »Pod vodstvom sodelavca, profesorja Roka Pestotnika, se je nato pred kakšnim letom oblikovala raziskovalna skupina z IJS, ameriške klinike Massachusetts General Hospital, Univerze v Barceloni in raziskovalnega inštituta FBK v Trentu,« je Križan razložil globalno vpetost slovenskih znanstvenikov v vrhunsko znanstveno skupnost.