Po dostopnih informacijah se poskusi deportacij prosilcev za azil iz Slovenije na Hrvaško nadaljujejo kljub opozorilom, da Hrvaška za begunce ni varna država. Neuradno naj bi več prosilcev za azil, tudi mladoletnih otrok, ta teden prejelo sporočila, da bodo izročeni Hrvaški. Proti temu je potekalo že več opozorilnih shodov, za pravice beguncev so se zavzeli pravni in migracijski strokovnjaki ter del politike. Po neuradnih informacijah se je minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec, koordinator stranke Levica, osebno zavzel za zadržanje deportacij. Pri tem naj bi se usklajeval z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, premier Robert Golob pa je z usklajevanji seznanjen. Neuradno smo izvedeli, da je vlada to tematiko obravnavala na svoji včerajšnji seji, a do zaključka razprave ni prišlo, zato se bodo pogovori ministrov še nadaljevali. Prosilci za azil in njihovi podporniki pa so za danes zgodaj zjutraj, ko običajno potekajo policijske deportacije, napovedali shod pred azilnim domom.
Notranje ministrstvo (MNZ) sicer vztraja pri predajanju prosilcev za azil hrvaškim oblastem, češ da je to skladno z evropsko azilno ureditvijo. Na MNZ zagotavljajo, da vsak primer presojajo individualno in da pri tem spoštujejo človekove pravice. Evropska dublinska uredba, ki je ena od podlag za vračanje, res omogoča državam vračanje prosilcev v predhodno državo, kjer so bili prosilci že obravnavani, vendar takšno vračanje ni obvezno. Država se lahko na podlagi individualne presoje odloči tudi za prevzem obravnave prošenj za azil.
Spomin na mučenje
K prevzemu obravnave prošenj za azil je predsednika vlade Goloba in vodje poslanskih skupin v torek pozval tudi programski odbor vplivnega Inštituta 8. marec. Odborniki so spomnili na mučenja, poniževanja in nasilne pregone, ki so jih nad begunci in migranti dolga leta izvajali hrvaški policisti. »Ne pošiljajte ljudi v mučenje! Ustavite načrtovane deportacije. (Prevzemite) obravnavo prošenj za azil tistih, ki so že tu. Ni jih veliko – okoli štirideset. Verjamemo, da ste ljudje. Si predstavljate, da bi v tovrstne razmere pošiljali vaše partnerje, družino, prijatelje?« je Inštitut zapisal v nagovoru, objavljenem tudi na njegovi strani na facebooku.
Po pričevanjih s terena se po vstopu Hrvaške v schengensko območje policijsko nasilje na mejah spet stopnjuje. »Žalostni smo in travmatizirani. Vem, da Slovenci hodite na Hrvaško na počitnice. A mi imamo drugačne izkušnje. Pretepali so nas in streljali na nas,« je minuli teden na javnem shodu prosilcev za azil povedal Ganec Ali Faisal. Zaradi zlorab so deportacije na Hrvaško že ustavila sodišča v več drugih članicah Evropske unije. Da prosilcev ne bi smeli izročati Hrvaški, preden se pravnomočno končajo postopki na sodišču, je slovenske državne organe posvaril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Vendar so z MNZ odgovorili, da tega priporočila ne nameravajo upoštevati.
Vprašanja v zvezi z aktualnimi napovedmi deportacij smo naslovili na MNZ in kabinet predsednika vlade. Uradnih odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
Nova knjiga o azilu
Izročanje prosilcev za azil drugim državam je tesno povezano z ravnjo pravne kulture na področju migracij in azila. O tem so v torek zvečer na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani razpravljali soavtorji prvega slovenskega učbenika o tem področju. Knjigo z naslovom Uvod v pravo migracij in mednarodne zaščite so napisali profesorji in raziskovalci Samo Bardutzky, Mohor Fajdiga, Uršula Lipovec Čebron, Urša Regvar, Ana Samobor, Saša Zagorc, Jelka Zorn, soavtorja pa sta tudi sodnik Boštjan Zalar in strokovna sodelavka upravnega sodišča Martina Greif, ki v sodstvu spadata med najboljše strokovnjake za področje migracij in azila. Kot je v razpravi, ki jo je vodila novinarka Kristina Božič, poudaril sodnik Boštjan Zalar, pri presojanju azilnih primerov ne zadošča zgolj uporaba slovenskega zakona o mednarodni zaščiti, ampak je treba uporabljati več pravnih virov, zlasti na ravni EU in mednarodni ravni (OZN). Urednik knjige, profesor ustavnega prava Samo Bardutzky, je povedal, da bo knjiga osnova za poglobljen študij pa tudi za boljše razumevanje azilnega prava na ravni državnih institucij. S tem se je strinjal tudi direktor direktorata za migracije na MNZ Matej Torkar, ki se je udeležil predstavitve knjige.
