V večini primerov so vozniki e-skirojev sami krivi, da je prišlo do prometne nesreče, je za medije ocenil vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je vsekakor hitrost, saj lahko e-skiroji dosegajo hitrosti višje od 25 kilometrov na uro, je povedal.

Ta vozila lahko dosegajo tudi hitrosti do 50 kilometrov na uro, kar je primerljivo z avtomobilom, je za STA povedal specialist ortopedske kirurgije Andrej Strahovnik. Najpogostejše poškodbe voznikov so na predelu glave. Po njegovih podatkih pa so poškodbe najpogostejše pri srednješolcih moškega spola, v poletnem času in v mestnem okolju. Zato poziva k uporabi čelade, saj lahko ta znatno omili naravo in število poškodb glave.

Čeprav so poškodbe glave pogosto tragične pa Strahovnik opozarja še na bolj banalne poškodbe zapestja in gležnjev. »Če se to zgodi mlademu človeku bo to vplivano na njegovo poklicno pot, mogoče ne bo mogel postati glasbenik, pilot ali športnik. Tudi blažje poškodbe imajo lahko dolgotrajne posledice,« je poudaril.

V lanskem letu so policisti med vozniki e-skirojev beležili dve smrtni žrtvi, letos pa smrtnih žrtev na srečo ni bilo. So pa zabeležili večje število huje in lažje poškodovanih ter 150 prometnih nesreč. Samo v sredo je bilo šest prometnih nesreč z udeležbo voznika e-skiroja, v vseh primerih so bili ti vozniki povzročitelj nesreče, je naštel Kapun.

Policisti imajo po njegovih besedah trenutno še težave pri merjenju hitrosti teh naprav, saj imajo ta vozila majhno silhueto in jih klasični merilci hitrosti ne zaznavajo. Ali je e-skiro predelan in dosega višje hitrosti pa ugotavljajo z izrednim tehničnim pregledom. Globa za predelane naprave znaša 250 evrov, je dodal.

Ministrstvu za infrastrukturo je policija zato že predlagala, da naj poskuša področje e-skirojev urediti po vzoru klasičnih vozil. Če se namreč na izrednem tehničnem pregledu ugotovi, da je vozilo predelano, ga policisti zasežejo, voznika pa z obdolžilnim predlogom predajo sodišču. »To je zelo učinkovit ukrep, saj takšno vozilo v trenutku izloči iz prometa,« je prepričan Kapun.

Policisti v tem trenutku nimajo posebnih navodil za nadzor voznikov e-skirojev, občasno pa organizirajo poostrene nadzore. Po Kapunovih navedbah so pozorni na hitrost teh vozil, na njihovo morebitno predelanost in predvsem na tiste voznike, ki s svojim ravnanjem ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu.

Zavod Vozim in Zavarovalnica Triglav so zato na način, ki je mladim blizu, pripravili simulator vožnje z e-skirojem. »Simulator omogoča, da z izkušnjo spoznamo, kako hitro se nam lahko zgodi nesreča,« je na dogodku povedala vodja projektov varne mobilnosti pri Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler. V prihodnje bodo simulator vožnje predstavili tudi na delavnicah v šolah po Sloveniji.