Letna inflacija je bila februarja po podatkih Statističnega urada RS 9,3-odstotna, v istem mesecu prejšnjega leta pa je znašala 6,9 odstotka. Največji vpliv na rast cen življenjskih potrebščin v zadnjem letu so imele podražitve hrane, kjer so cene v povprečju porasle za 18,3 odstotka. Najbolj so se podražili sladkor (za 51,2 odstotka), sveže posneto mleko (za 38,3 odstotka) in jedilno olje (za 37,7 odstotka).
Absolutni rekorder so sicer cene trdih goriv, ki so se v zadnjem letu zvišale za kar 72,4 odstotka. Med najbolj občutnimi podražitvami je treba izpostaviti še gospodinjsko pohištvo, ki se je podražilo za 15,5 odstotka, in cene gostinskih storitev, ki so višje za 13 odstotkov. Cene novih avtomobilov so porasle za 10,8 odstotka, cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo pa za 9,6 odstotka. K nekoliko nižji inflaciji kot ob začetku leta, ko je ta znašala 10 odstotkov, so februarja največ prispevale cene elektrike, ki so na letni ravni upadle za 9 odstotkov.
Letos bo inflacija še visoka
Nekoliko bolj spodbuden je podatek, da je bila februarska letna inflacija v Sloveniji najnižja v zadnjih devetih mesecih; julija in avgusta lani je bila namreč 11-odstotna, kar je največ po avgustu 1995. Velik del znižanja po Umarjevi oceni izvira iz manjšega prispevka skupine, v kateri so stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kar je po njihovem mnenju predvsem posledica nadaljnjega umirjanja rasti cen energentov. Rast cen hrane se upočasnjuje, a zelo počasi, rast cen storitev pa se ohranja pri okoli 8 odstotkih. K njihovi rasti prispevajo zlasti gostinske storitve ter storitve, povezane z rekreacijo in kulturo.
Umar v pomladanski napovedi za letos pričakuje postopno umirjanje inflacije, ki pa bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka. Če novih nepričakovanih zunanjih šokov ne bo, naj bi se prihodnje leto še naprej postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024. Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno povprečno inflacijo, v prihodnjem letu 4,2-odstotno, v letu 2025 pa naj bi upadla na 2,4 odstotka. Na Umarju ob tem opozarjajo, da so tveganja za višjo inflacijo povezana tudi z vremenskimi razmerami in razmerami na trgu dela ter trdovratnejšo rastjo cen storitev.
Postopno umirjanje cenovnih pritiskov v verigi s hrano
Čeprav bo rast cen hrane tudi letos ostala visoka, so na Umarju bolj optimistični kot lani. Po njihovih ugotovitvah se je namreč v zadnjih mesecih rast cen inputov (torej proizvodov in storitev za tekočo porabo in investicije) v kmetijstvu precej upočasnila, kar naj bi postopoma vplivalo na umirjanje cenovnih pritiskov po celotni stroškovni verigi. Kot so v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj zapisali na Umarju, so se cene inputov v kmetijstvu začele zviševati leta 2021, rast pa se je v prvi polovici lanskega leta še okrepila, pri čemer so izjemno visoke rasti cen zabeležili zlasti v skupini mineralnih gnojil in krmil.
Cenam inputov so sledile cene kmetijskih pridelkov, ob čemer je lani prišlo tudi do znatne rasti uvoznih cen živil in cen pri proizvajalcih. Poleg višjih cen energentov je na pridelavo hrane vplivala tudi suša lani poleti. Višji stroški pridelave hrane so se delno prenesli po celotni verigi od proizvodnje do maloprodajnih cen hrane. Na Umarju so bolj optimistični tudi zato, ker sta se po njihovem modelu največja cenovna šoka prehranskih surovin na notranjem trgu EU, ki sta se zgodila ob koncu leta 2021 ter marca in aprila lani, že skoraj povsem prenesla v cene hrane za potrošnike v Sloveniji.
Za znižanje inflacije nujno usklajeno delovanje vseh politik
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je pred dnevi ponovno opozorila, da bodo v luči visoke inflacije verjetno potrebni nadaljnji dvigi ključne obrestne mere. Svet ECB, ki je v začetku februarja osrednje obrestne mere v evrskem območju v petem zaporednem zvišanju dvignil za 0,5 odstotne točke, je že tedaj navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za pol odstotne točke, »potem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike«. Naslednje zvišanje bo po napovedih iz ECB sledilo seji sveta osrednje denarne ustanove evrskega območja 16. marca.
Guverner estonske centralne banke Madis Müller, ki je prejšnji teden obiskal Banko Slovenije, je opozoril, da je za čimprejšnje znižanje inflacije poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika. Skrb po Müllerjevih besedah povzroča predvsem naraščajoča osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, ki je februarja dosegla 5,6 odstotka. Kot je dejal, sta glavna razloga za povišano inflacijo nenadna rast povpraševanja po odpravi pandemičnih ukrepov, ki je zaradi različne sposobnosti podjetij, da se temu skoku prilagodijo, skupaj z vztrajanjem koronskih omejitev v Aziji privedla do težav v dobavnih verigah, in ruski napad na Ukrajino s posledično energetsko in prehransko draginjo.
Vzrokov za velike razlike med članicami EU, ki segajo od 4,8 odstotka v Luksemburgu do 20,1 odstotka v Latviji, pa je po Müllerjevih besedah več. Od dejstva, da so države v pokoronsko okrevanje vstopile v različnih fazah gospodarskega cikla, do različnih cen energije, načina državnega ukrepanja za blaženje energetske draginje, ravni konkurence … Velike razlike v inflacijskih stopnjah lahko po njegovi oceni negativno vplivajo na delovanje evrskega območja in prenos denarne politike. Ponekod naj bi namreč denarna politika vplivala spodbujevalno, drugod pa preveč zategovalno.
Müller, s katerim se je strinjal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, zato ocenjuje, da ECB zgolj z denarno politiko ne bo mogla umiriti inflacije. Oba guvernerja sta poudarila, da bo na poti zniževanja inflacije v pravo smer morala delovati tudi javnofinančna politika in biti v državah, kjer so osnovni konjunkturni pritiski večji, bolj restriktivna. Zavzela sta se tudi za to, da naj bo pomoč podjetjem in prebivalstvu zaradi draginje čim bolj začasna in ciljno usmerjena v najbolj prizadete skupine, na kar je pred dnevi opozoril tudi fiskalni svet.
